Občina Kočevje je sinoči s slavnostno prireditvijo Tu, kjer sem doma in podelitvijo občinskih nagrad in priznanj v Športni dvorani Kočevje proslavila občinski praznik, ki ga sicer obeležujemo 3. oktobra v spomin na zasedanje Zbora odposlancev leta 1943 v Kočevju. Župan Gregor Košir je kot osrednji govornik v luči letošnjega tematskega kulturnega leta Skupaj gradimo Kočevje poudaril pomen skupnosti in povezovanja ter se iskreno zahvalil prav vsem društvom in posameznikom, ki s predanostjo pomembno prispevajo k življenju v naši občini.
Delovanje v dobrobit skupnosti je ena od najpomembnejših kakovosti vseh občinskih nagrajenk in nagrajencev, ki s svojim uspešnih delovanjem pomembno prispevajo k povezovanju skupnosti ter razvoju in ugledu občine. Letos je najvišje priznanje, Grb občine Kočevje prejela Ribiška družina Kočevje. Verderberjevo nagrado je prejel Plesni klub Rusalka, Humkovo nagrado za kulturno udejstvovanje je prejel Milan Hribar, Kozlerjevo nagrado pa podjetje Midea d.o.o., ki je finančni del nagrade namenilo Kolesarskemu društvu Melamin. Župan podelil tudi županove plakete za posebne dosežke, ki so jih prejeli perspektivni mladi športniki, ki že nizajo vidne dosežke: Lara Vrbetić, Tristan Gotovac Hude ter Manca Marčelja. V imenu vseh nagrajencev je občinstvo nagovoril Milan Hribar.
Kulturni program letošnje slavnostne prireditve je s pesmijo Cesarica Oliverja Dragojevića obogatila Klapa Rab, ki bo danes ob 19. uri nastopila na dogodku Dan prijateljstva, s katerim Občina Kočevje obeležuje 40. obletnico pobratenja z Mestom Rab. V glasbenem delu pa je občinstvo očarala vokalna skupina Vocabella. Kot veleva tradicija že zadnjih nekaj let pa je nastopil in tudi veliki otroški pevski zbor kočevskih osnovnih šol, v katerem je pod taktirko Mojce Hribar Osmak glasove združilo 100 otrok.
LETOŠNJI PREJMNIKI NAGRAD OBČINE KOČEVJE
Najvišje priznanje GRB OBČINE KOČEVJE za leto 2026 je prejela Ribiška družina Kočevje za več kot sedem desetletij neprekinjenega delovanja, dolgoletno skrb za kočevske vode in vodne ekosisteme, pomemben prispevek k razvoju in prepoznavnosti ribiškega turizma ter za ohranjanje in prenašanje ribiške tradicije na mlajše generacije.
Ribiška družina Kočevje je bila ustanovljena leta 1955 kot Ribiško društvo Kočevje, štiri leta pozneje pa je dobila današnje ime. V letu 2025 je obeležila sedemdeset let organiziranega ribištva na Kočevskem, jubilej pa ni pomenil zaključka zgodbe, temveč potrditev organizacije, ki tudi danes ostaja dejaven in pomemben del skupnosti.
Njeno poslanstvo že od začetka presega športni ribolov. Ribiška družina opravlja naloge v javnem interesu, skrbi za ribji živelj ter za vodne in obvodne ekosisteme, med drugim na Rinži, delu Kolpe in Čabranke ter na Kočevskem oziroma Rudniškem in Reškem jezeru. Ta skrb se kaže v poribljavanju, urejanju brežin, čistilnih in delovnih akcijah ter v odzivanju na vse zahtevnejše razmere, ki jih prinašajo segrevanje voda in vremenski ekstremi. Tudi v letu 2026 so člani nadaljevali prostovoljno delo in poribljavanje Kolpe.
Pomembno vlogo ima Ribiška družina tudi pri razvoju ribiškega turizma. S sodelovanjem z Občino Kočevje in Zavodom Kočevsko pomaga urejati pogoje za ribolov ter obiskovalcem predstavlja kočevske vode kot del širše turistične ponudbe destinacije.
Posebno vrednost predstavlja delo z mladimi. Leta 2026 je na Rudniškem jezeru že četrtič izvedla mladinski ribiški tabor za 32 otrok, pri katerem je sodelovalo deset mentorjev. Otroci so ob ribolovu spoznavali tudi pravilno ravnanje z ribami, varovanje narave in varen odnos do vode. Ribiška družina sodeluje tudi pri širšem izobraževanju; pri novi učni poti ob Rudniškem jezeru je prispevala strokovne vsebine o naravnem okolju.
Sedemdeset let delovanja zato pomeni veliko več kot jubilejno številko. Pomeni desetletja prostovoljnega dela, skrbi za vode, naravo in tradicijo ter predvsem sposobnost, da se znanje in odnos do prostora prenašata iz generacije v generacijo. Prav v tem je trajna vrednost Ribiške družine Kočevje za občino in ljudi, ki v njej živijo.
KOZLERJEVO NAGRADO za leto 2026 je prejelo podjetje Midea d.o.o. za več kot tri desetletja uspešnega podjetniškega delovanja, razvoj tehnološko napredne in mednarodno usmerjene proizvodnje ter trajen prispevek k gospodarskemu razvoju in ugledu Kočevja.
MIDEA d.o.o. je bila ustanovljena leta 1992 in je iz lokalnega podjetja zrasla v specializiranega proizvajalca pohištva za vrtce, šole in druge vzgojno-izobraževalne ustanove. Na slovenskem in mednarodnih trgih je prisotna že več kot četrt stoletja, pri čemer svoje konkurenčnosti ni gradila na množični proizvodnji, temveč na specializaciji, kakovosti, lastnem znanju, zanesljivosti in prilagajanju zahtevnim kupcem.
Pomemben del njene zgodbe je stalna razvojna usmerjenost. Podjetje sistematično posodablja tehnološko opremo, avtomatizira in digitalizira proizvodnjo ter razvija lastne izdelke. Med njimi je otroški stolček HOCKER 34 iz bukovega lesa, pri katerem so bili razvojni cilji večja dodana vrednost, boljša snovna in energetska učinkovitost ter večja produktivnost. Temu so sledila nova vlaganja v povezano in avtomatizirano proizvodno opremo, kar kaže, da razvoj pri Midei ni posamezen projekt, ampak dolgoročna poslovna usmeritev.
Rezultati so vidni tudi v poslovanju. V letu 2025 je podjetje ustvarilo približno 2,72 milijona evrov prihodkov in več kot 100.000 evrov čistega dobička, hkrati pa je povečevalo vrednost kapitala in premoženja. Kot majhno podjetje z okoli devetimi zaposlenimi dosega visoko produktivnost in ustvarja pomembno dodano vrednost v lokalnem okolju.
Pomen Midee presega proizvodnjo. Z njenimi nosilci je povezana turistična ponudba Domačije Lobič Malenca ob Kolpi, podjetje pa sodeluje tudi kot podpornik lokalnih društev in projektov, med drugim pri izgradnji večnamenskega doma PGD Dolga vas.
Midea je nastala v Kočevju, tukaj se je razvijala in vlagala ter iz Kočevja že desetletja nastopa na domačih in tujih trgih. Prav ta preplet podjetnosti, razvoja, vztrajnosti in pripadnosti okolju daje njenemu delu vrednost, ki presega poslovne rezultate in pomembno prispeva k gospodarski podobi Kočevja.
HUMKOVO NAGRADO za leto 2026 je prejel Milan Hribar za izjemen prispevek k razvoju kočevske glasbene kulture ter pomembno vlogo pri povezovanju glasbenikov in bogatenju kulturnega življenja na Kočevskem.
Milan Hribar, glasbenik in tekstopisec, rojen v Kočevju leta 1949, je že več desetletij eden prepoznavnih soustvarjalcev kočevske glasbene zgodbe. Glasbeno pot je začel kot gimnazijec v skupini Atoli, pri kateri je prve korake z nasveti in opremo podpiral tudi profesor Miloš Humek. Iz teh začetkov so nastali prvi pomembni nastopi, pozneje pa skupine Intervali in Prah, ki jo je Hribar soustvarjal z Miho Kraljem. S skupino Prah je nastala tudi prva plošča s skladbama Sezona senc in Sedem morij, za kateri je besedila napisal kočevski tekstopisec Dušan Bižal.
Čeprav ga je življenjska pot za nekaj časa usmerila tudi v podjetništvo, glasbe ni nikoli opustil. S Kočevskimi medvedi je nastopal tudi zunaj Kočevske, pozneje pa je številne svoje tekste in glasbo prepustil sinu Andražu. Podpisuje se pod skladbe Moja, moja, Kmalu bo konec te zime, Barčica in Stari most, ki so postale del kočevskega glasbenega spomina.
Njegov prispevek pa ni le avtorski. Ob 150. obletnici Gimnazije Kočevje je obudil devet pesmi skupine Atoli in pripravil prispevek o glasbenem ustvarjanju. Po nesreči v Melaminu je bil pobudnik prvega kočevskega projekta Band Aid s skladbo Veter piha vedno v pravo smer, leta 2025 pa je pripravil veliki spominski koncert ob peti obletnici smrti Dušana Bižala, iz katerega je nastal tudi dokumentarni film.
Že več kot tri desetletja povezuje ljudi na Kračni večerih in Tčevih žurih, leta 2026 pa je po njegovem scenariju in vodenju zaživela še prireditev Stari most – porajanje kočevske popularne glasbe. Milan Hribar tako ni le priča kočevske glasbene zgodovine, temveč eden ljudi, ki jo je desetletja ustvarjal, ohranjal in vedno znova predajal naprej.
VERDERBERJEVO NAGRADO za leto 2026 je prejel Plesni klub Rusalka za izjemne športne dosežke ter za dolgoletni in izjemen prispevek k razvoju plesne in gibalne dejavnosti v Občini Kočevje.
Plesni klub Rusalka predstavlja eno vidnejših zgodb kontinuiranega razvoja plesne dejavnosti na Kočevskem. Klub je iz začetne plesne dejavnosti razvil obsežen in strokovno voden program, namenjen otrokom, mladostnikom in odraslim. Skozi leta so se v njem izvajali jazz ples, show dance, modern, balet, musical theatre, hip hop, break dance, sodobni ples in ples za najmlajše, dejavnost pa se je postopoma razširila še na številne druge gibalne programe. Klub je v Kočevje prvi pripeljal akrojogo, pozneje pa ponudbo razširil še s hatha jogo, metodo Feldenkrais, funkcionalno vadbo, pedokinetiko in druge oblike gibanja.
Od leta 2015 je klub osvojil več kot 20 prvih mest na pomembnih mednarodnih tekmovanjih, poleg številnih drugih uvrstitev na stopničke. Rezultati se ponavljajo skozi več generacij plesalcev, kar potrjuje dolgoročno kakovostno in sistematično strokovno delo kluba.
Plesni klub Rusalka je v več kot 15 letih delovanja pomembno sooblikoval plesno in gibalno kulturo v Kočevju. Iz plesnega studia je zrasel v celovit center gibanja, ki danes povezuje otroke od najzgodnejšega obdobja, mladostnike, tekmovalne plesalce in odrasle ter ponuja širok nabor strokovno vodenih plesnih in gibalnih programov.
Klub ne vzgaja le uspešnih plesalcev, temveč tudi novo generacijo mentorjev in pedagogov – nekdanje plesalke Rusalk se po letih treningov, tekmovanj in strokovnega izobraževanja vračajo v klub kot del strokovnega kadra.
Rusalka je hkrati močno vpeta v življenje Kočevja: z lastnimi produkcijami, brezplačnimi programi, športnimi dnevi, delavnicami ter sodelovanjem na občinskih, kulturnih, športnih in dobrodelnih dogodkih ples in gibanje približuje širši lokalni skupnosti.
Največji dosežek Rusalk zato niso le medalje, temveč sistem, ki že več kot 15 let ustvarja plesalce, tekmovalce, mentorje in nove generacije aktivnih Kočevcev.
PREJEMNKI ŽUPANOVIH PLAKET
V sklopu letošnje prireditve je župan podelil tudi tri županove plakete, prejeli pa so jih mladi športniki, ki s svojimi dosežki vidno izstopajo, tudi izven meja naše občine ter naše države. Lara Vrbetić je prejela županovo plaketo za osvojeno 1. mesto med posameznicami in v dvojicah na Tenis Festu Portorož 2026 ter vidne rezultate na domačih in mednarodnih teniških tekmovanjih, Tristan Gotovac Hude za osvojeno 2. mesto na Evropskem prvenstvu v ju-jitsu 2026 v Grčiji, naslov državnega prvaka ter vrhunske rezultate na mednarodnih tekmovanjih, Manca Marčelja pa za osvojeni naslov državne prvakinje v teku na 400 metrov med starejšimi mladinkami ter 4. mesto v štafeti 4 x 400 metrov na svetovnem prvenstvu U20 v Eugenu (ZDA), kjer je slovenska štafeta postavila nov državni rekord.
Galerija
