Gospodarske družbe jugovzhodne Slovenije so v letu 2023 poslovale nekoliko slabše kot v letu prej. Realno so padli tako njihovi prihodki kot neto čisti dobiček. Ta je bil za 23 odstotkov nižji, padec pa je po besedah vodje novomeške izpostave Ajpesa Marjete Arh Kvartuh predvsem posledica višjih stroškov dela, storitev in materiala.
Lani je imelo 2834 gospodarskih družb v jugovzhodni Sloveniji skupaj 7,9 milijarde evrov prihodkov, kar je nominalno en odstotek več, realno pa šest odstotkov manj, in 7,1 milijarde odhodkov, kar je nominalno štiri odstotke več n realno tri odstotke manj kot predlani.
Njihov neto čisti dobiček je znašal 636 milijonov evrov in je bil nominalno za 17 odstotkov, realno pa za 23 odstotkov nižji kot v letu 2022. Neto dodana vrednost je bila z 2,3 milijarde evrov nomianlo za šest odstotkov višja in realno za en odstotek nižja kot lani.
Arh Kvartuh padec neto čistega dobička pripisuje višjim stroškov dela, ki so se lani za gospodarske družbe v jugovzhodni Sloveniji zvišali za 12 odstotkov, višjim stroškom storitev, ki so bili višji za osem odstotkov, in zvišanju cen materialov.
"Zvišanje stroškov dela sicer ni nujno slabo. Pomeni namreč, da se podjetja trudijo obdržati dobre delavce, kar je pozitivno. Delavcev namreč primanjkuje, še bolj primanjkuje dobrih delavcev," je Arh Kvartuh povedala na današnji novinarski konferenci v Novem mestu, na kateri je predstavila poslovanje gospodarstva v jugovzhodni Sloveniji v letu 2023.
Povprečna mesečna bruto plača v jugovzhodni regiji v gospodarskih družbah je lani znašala 2451 evrov (na ravni Slovenije 2218 evrov). Glede na leto 2022 se je povprečna plača povečala za 11 odstotkov, realno pa za štiri odstotke. Najvišje mesečno bruto plače so imeli v gospodarskih družbah občine Novo mesto (2884 evrov), sledita občini Šentjernej (2280) in Škocjan (2164), najnižje pa v občini Osilnica (1380).
Največ prihodkov so ustvarile družbe, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo, kjer imajo največjo težo farmacevtske družbe in družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo motornih vozil, prikolic in polprikolic. Družbe, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo, so lani tudi zaposlovale največji delež (60 odstotkov) zaposlenih.
Tudi lani so bile gospodarske družbe jugovzhodne Slovenije močno usmerjene v izvoz, po besedah Arh Kvartuh s prodajo so na tujih trgih ustvarile 60 odstotkov vseh svojih prihodkov. Njihov najpomembnejši trg so bile države EU.
Število zaposlenih v gospodarskih družbah se je lani (na podlagi delovnih ur) povečalo za 488 na 32.898.
Samostojni podjetniki v jugovzhodni Sloveniji so lani realno gledano zabeležili za odstotek več prihodkov, za sedem odstotkov višjo neto dodatno vrednost in za šest odstotkov višji neto podjetnikov dohodek. Pri 3369 samostojnih podjetnikih je bilo lani v povprečju, upoštevaje delovne ure, zaposlenih 3013 oseb, katerih povprečna bruto plača je znašala 1454 evrov.
Po besedah Arh Kvartuh so samostojni podjetniki v jugovzhodni Sloveniji najmočnejši v gradbeništvu, v tej panogi imajo tudi največ zaposlenih, največ čistega dobička in največjo neto dodano vrednost.
Letna poročila je lani oddalo tudi 19 zadrug, ki so izkazale za 171 milijonov evrov prihodkov (šest odstotkov več kot leto prej) in 513.000 evrov neto čistega dobička (45 odstotkov manj kot v letu 2022). Največji vpliv med zadrugami imata sicer v jugovzhodni regiji dve zadrugi, ki sodita med velike zadruge.