Novomeška založba Goga je danes v Ljubljani predstavila nova dela - romane Zahod jame Petra Rezmana, Nč bat Juliana Barnesa in Vdova Zevedejev Brankice Bogdanović Ćašine ter antologijo gruzinske kratke proze Vrhovi levjih barv.
Delo slovenskega pisatelja Rezmana, ki je širšemu občinstvu znan predvsem po zbirki kratke proze Skok iz kože, za katero je leta 2009 dobil nagrado fabula, predstavlja zgodbo ostarelega rudarja Ivana, ki mora sinu umrlega prijatelja odgovoriti, kako je njegov oče umrl. Izkaže se, da na to vprašanje ni enoznačnega odgovora. Da bi razumel očetovo smrt, mora razumeti tudi jamo, njeno temo, požrešnost, pa tudi tovariško toplino in domačnost, so zapisali v založbi.Glavna metafora romana je nenehno prehajanje med višino in nižino, med smrtjo in življenjem ter med temo in svetlobo, je o knjigi na današnji predstavitvi povedala glavna urednica založbe Goga Jelka Ciglenečki. "V temi pa ni samo slabo, je tudi neka skrivnost, ki vleče vase in se ji ne moremo odreči - tako v naših življenjih, kot junaki te knjige," je dodala.
Avtor je želel "obdelati rudarske smrtne nesreče, ki so venomer prisotne". "Druga stvar, ki sem jo želel vplesti v zgodbo in izhaja že iz naslova, je, da 'kolna' ni neskončno in ga pravzaprav že zmanjkuje," je pojasnil. Po Rezmanovih besedah je delo nekakšen literarni spomenik zadnji generaciji rudarjev, ki je "denar resnično služila v svojem znoju".
Delo Nč Bat z bookerjem nagrajenega avtorja so v založbi opisali kot briljantno popotovanje po miselnem mikro- in makrokozmusu izjemno duhovitega in slogovno elegantnega avtorja. Avtor se skozi spomine posveča temam, kot so smrtnost in strah pred smrtjo, vera v boga in dvom o njem.
Po mnenju prevajalke Valerije Cokan želi Barnes v svojem delu poudariti nepogrešljivost in pomembnost umetnosti v življenju. Pisec spremne besede Matej Bogataj pa verjame, da delo navkljub Barnesovemu zanikanju, da bi šlo za avtobiografijo, pravzaprav vsebuje avtorjeve spomine na smrt.
"V knjigi združi vse spomine na pogovore o smrti, slavi in podobnem s pisateljskimi kolegi in sorodniki," je pojasnil.
Delo srbske pisateljice Brankice Bogdanović Ćašine pripoveduje o Ljiljani Dakić, poročeni Zevedejev, ki je po otroštvu, ko je zanjo skrbela babica, zaradi težavne finančne situacije pristala v zakonu s slavnim, premožnim in veliko starejšim skladateljem Ilijo Zevedejem. Njene sanje o lepšem življenju se razblinijo na poročno noč, ki je le uvertura v dvajsetletno zlorabljanje, so o zgodbi romana zapisali v založbi.
V antologiji gruzinske kratke proze Vrhovi levjih barv je zbranih sedem zgodb sedmih gruzinskih avtorjev 20. stoletja. Zbirko uvede zgodba Hogais Mindija Konstantina Gamsahurdije, ki je poskus slogovne in tematske ureditve gruzinske legende o Mindiji, ki je še v času plemenskih bojev že sanjal o bratstvu med plemeni, je dejala vodja založniških projektov Brigita Judež.
"Potem naredi knjiga lok skozi 20. stoletje in predstavi geografske in kulturne značilnosti pa tudi zgodovinske momente iz gruzinske kulture. Čeprav je ta kultura oddaljena in nam manj poznana, skozi knjigo spoznamo junake, ki jih lahko prepoznamo tudi v nekaterih slovenskih delih. Lahko potegnemo kar nekaj vzporednic med gruzinsko in slovensko kulturo," je pojasnila.
Delo je zaradi zahtevnosti gruzinskega jezika iz ruščine prevedla Lijana Dejak, ki je dejala, da naj bi s tem delom Slovenci dobili vsaj malo občutka za gruzinsko književnost. Knjiga vsebuje tudi slovarček izrazov povezanih z gruzinsko kulturo in kratke življenjepise avtorjev zgodb.