V družbi Gen energija, investitorju v projekt nove jedrske elektrarne v Krškem (Jek 2), v pričakovanju nadaljnjih političnih odločitev o prihodnji rabi jedrske energije v državi intenzivno izvajajo aktivnosti za pripravo dokončne investicijske odločitve za projekt. Gre predvsem za pripravo na umeščanje v prostor in dialog z dobavitelji tehnologije.
Sprejem dokončne investicijske odločitve za trenutno daleč največjo načrtovano naložbo v državi je še naprej predviden v letu 2028, je ob robu srečanja z novinarji v Ljubljani povedal generalni direktor Gen energije Dejan Paravan.
Trenutno po njegovih besedah največ aktivnosti poteka na pripravi umeščanja v prostor, kjer je delo najbolj intenzivno.
Med drugim so v družbi objavili javno naročilo za pripravo študije o radioloških vplivih Jeka 2. Izvedli so tudi strokovni dialog s potencialnimi izvajalci za pripravo poročila o vseh vidikih varnosti lokacije nove nuklearke, objavo razpisa za pripravo poročila načrtujejo v marcu. Začeli bodo tudi pripravo razpisne dokumentacije za pripravo okoljskega poročila, saj bo celovita presoja vplivov na okolje stekla takoj po vladnem sklepu o začetku umeščanja v prostor.
Aktivno bodo sodelovali tudi pri pripravi idejne rešitve za natančno postavitev novega jedrskega objekta v prostor. Makrolokacija za novo nuklearko je zahodno ob obstoječi Nuklearni elektrarni Krško na levem bregu Save. Zdaj se pripravlja gradivo za opredelitev mikrolokacije. Potencialnih mikrolokacij je osem. Preliminarno poročilo naj bi bilo pripravljeno aprila, postopek pa se bo usklajeval na ravni ožje vladne delovne skupine.
Drugo področje, kjer potekajo intenzivne aktivnosti, so po Paravanovih besedah pogovori s potencialnimi dobavitelji tehnologij. Ti so trije, francoski energetski velikan EDF, ameriški Westinghouse, katerega tehnologija je v obstoječi krški nuklearki, ter korejski KHNP.
"Z njimi intenzivno vodimo dialog o tem, kaj ponujajo in kakšne rešitve predlagajo," je dejal prvi mož Gena energije. Srečanja so redna in ob različnih priložnostih, potencialni dobavitelji se že povezujejo tudi s potencialnimi slovenskimi dobavitelji ali podizvajalci.
Že pred časom so v Genu energiji nabor možnih različic moči reaktorja razširili na razpon med 1000 in 2400 megavatov. Možnih rešitev znotraj tega razpona je tako osem, kar vpliva tudi na izbor mikrolokacije elektrarne. "V nadaljnjem procesu bomo šli v ožanje in določitev natančne moči samega objekta," je napovedal Paravan.
Potencialna rešitev ostaja tudi soinvestitorstvo, torej sodelovanje drugih vlagateljev pri projektu. V Genu energiji zaznavajo interes tujih in domačih akterjev, ob hrvaški državi oziroma državnem energetskem podjetju Hep so med interesenti trenutno tudi predstavniki italijanskega ter slovenskega gospodarstva.
Z vsemi zainteresiranimi akterji po Paravanovih besedah vodijo dialog, da popišejo interes. Ni pa izbor izključno v domeni Gena energije kot investitorja, ampak tudi države. "Bo pa to znano pred sprejemom dokončne investicijske odločitve," je prepričan Paravan.
Za zdaj se kot potencialna vrednost projekta omenja okoli 10 milijard evrov. Ta finančna razsežnost je po Paravanovi oceni realna, je pa odvisna od izbora velikosti in tehnologije. Potekajo sicer že postopki za pripravo poslovnih modelov in scenarijev ekonomske upravičenosti novega objekta.
Še enkrat pa je prvi mož Gena energije opozoril na po njegovih besedah izjemen pomen poenotenja politike, da je vprašanje nadaljnje rabe jedrske energije zelo pomembno za Slovenijo in da sta glede tega bistvena konstruktivna drža ter politično soglasje. Tak signal je za nadaljevanje in pospešitev priprave projekta po Paravanovem prepričanju zelo pomemben, tako kot tudi skorajšnji sprejem resolucije o miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji in na koncu referendum na to temo, ki naj bi ga izvedli v drugi polovici leta.
Ko oz. če bo nova nuklearka v Krškem zgrajena in priključena v omrežje, kar naj bi se v najboljšem primeru zgodilo proti koncu naslednjega desetletja, pa bodo tudi jedrski odpadki iz nje skladiščeni v skladišču nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini v neposredni bližini krške nuklearke. V sklopu projekta so pri koncu pripravljalna zemeljska dela, potekajo pa postopki za izbor izvajalca gradbenih del.
Vzporedno s projektom Jek 2, ne kot alternativa, pa Gen energija sodeluje tudi pri razvoju uporabe tehnologije malih modularnih jedrskih elektrarn (SMR). Gen energija je tako eden od slovenskih sodelujočih pri projektu Phoenix, programu za prehod s premoga v male modularne jedrske reaktorje, ki ga financirajo ZDA. Vključili se bodo tudi v evropsko zavezništvo za SMR.
V sklopu projekta Phoenix se izvajajo aktivnosti za pred-izvedljivostno študijo za potencialne lokacije SMR v državi. V igri so npr. območja obstoječih in nekdanjih termoelektrarn na premog, mesta, kjer so velike potrebe po elektriki, in območja, kjer so velike potrebe po toplotni energiji.
Za zdaj je sicer, kot pojasnjujejo v Genu, tehnologija SMR dražja od tradicionalnih reaktorjev, a se bo cena z razvojem tehnologije zniževala. Prvi pilotni SMR na Zahodu se pričakuje nekje okoli 2030, tehnologija pa naj bi bila zrela v 10 do 15 letih. V Genu vidijo njen potencial, ne želijo pa, da bi bila Slovenija pri njej poskusni zajček.