V cerkvi Marije Vnebovzetne pri Novi Štifti, kjer sta pred 50 leti skočila v zakonski stan, sta ob koncu tedna zvestobo stvarniku znova zaobljubila zlatoporočenca Marija in Ludvik Šilc, rojena v Lipovšici oziroma Jurjevci.
Ženin že od 1960 živi v Nemčiji, nevesta je za njim ,po končani medicinski šoli odšla, ko je dopolnila osemnajst let. Ljubezen, ki je med njima zaiskrila še času, ko je Marija obiskovala osmi razred osnovne šole, je istega leta kronana z zakonom, v katerem, poudarita oba, živita skladno, zadovoljna drug ob drugemu. In polnemu spominov.Leta 1966 ju je poročil pater Dominik. Nova Štifta in Brinov grič sta se tudi tokrat kopala v soncu, kot tudi tokrat , ko sta se v kočiji in v narodnih nošah pripeljala do cerkve Marije Vnebovzete.
Obred je opravil pater Niko pred več kot sto svati, njunih prijateljev, znancev in seveda najožje rodbine.
Ludvik se je v Nemčiji izobraževal, nazadnje je delal v tovarni transformatorjev. Enega je leta 1985 projektiral za železarno Jesenice in kmalu utrpel nesrečo, ko ga je na kolesu povozil voznik osebnega avtomobila. Pri petdesetih se je upokojil.
Tudi Marija je, kar je sicer značilno za ljudi, ki so šli trebuhom za kruhom, sproti dopolnjevala znanje , ves čas , 40 let , pa je delala kot medicinska sestra. A stikov z domom in domovino nista nikoli pretrgala.
Po 50 letih zakona, imata dva sinova, lahko rečeta, da sta ponosna na dve domovini in dva doma. In številne prijatelje, kar seveda največ šteje. Tudi tako sta premagovala domotožje, ki ga je kdaj pa kdaj priklicala rojstna ribniška
Pred enajstimi leti sta Marija in Ludvik sklenila, da bosta v Lipovšici, ob rojstni hiši, zgradila svojo hišo. Lučaj od nje, ob cesti, pa sta so sovaščani dala postaviti božje potno znamenje, večji obnovljeni križ, v hvaležnost za zdravje in na skupna leta, kajti, poudarita zlatoporočenca, to ni vsakomur dano.
Marija Šilc o Novi Štifti
Marija Šilc o domotožju
Ludvik Šilc o nasvetih
Galerija
