V organizaciji občine Semič, Kulturnega društva Orel in semiške knjižnice se danes začenjajo tradicionalni, 20. Krakarjevi dnevi, posvečeni pesniku, novinarju, uredniku, prevajalcu, esejistu in profesorju Lojzetu Krakarju. Z nizom kulturnih prireditev želijo pomen rojaka trdneje umestiti v zavest občanov in širši kulturni prostor.
Krakarjeve dneve, tridnevni niz prireditev, ki so ga letos poimenovali Ob 90-letnici rojstva Lojzeta Krakarja, bodo v semiškem Kulturnem centru uvedli z recitalom domovinskih pesmi.Krakarjeve dneve bodo nadaljevali v soboto. V semiški cerkvi sv. Štefana bodo zjutraj najprej priredili spominsko mašo, v okviru večerne osrednje prireditve pa se bo v semiškem Kulturnem centru po recitalu Krakarjeve poezije profesorica Mira Kure pogovarjala z gostom, igralcem in pesnikom Tonetom Kuntnerjem.
Recital bo z multivizijskim nastopom popestril glasbenik Lado Jakša, sobotno prireditev bodo sklenili z odprtjem razstave njegovih fotografij.
Na zadnji dan Krakarjevih dni, v nedeljo, bo na programu tradicionalni koncert pevskih zborov in semiških pritrkovalcev, so še sporočili iz Semiča.
Lojze Krakar se je 21. februarja 1926 rodil v Semiču. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, med drugo svetovno vojno pa je bil zaprt v italijanskih taboriščih in nemških zaporih.
V Ljubljani je diplomiral iz slavistike, kasneje pa delal kot urednik pri Tovarišu, Cicibanu, na RTV Ljubljana in pri Cankarjevi založbi. Deloval je tudi kot samostojni književnik, med letoma 1965 in 1975 pa je kot lektor za slovenščino gostoval v Frankfurtu, kjer je leta 1970 tudi doktoriral. V Ljubljani je 24. decembra 1995 tudi umrl.
Krakar je izdal več pesniških zbirk. Med temi V vzponu mladosti (1949), Cvet pelina (1962), Sonce v knjigi (1962), Med iskalci biserov (1964), Umrite, mrtvi (1965), Noč, daljša od upanja (1966), Krik (1968), Vdanost (1970), Predlogi (1971), Izbrane pesmi (1971), Nekje tam čisto na robu (1975), Sporočilo (1978), Poldan (1980), Romanje v Kelmorajn (1986), Klinopisi (1988), Pacem in Terris (1990), Hvala ti, življenje (1991) ter Tu in onstran (1993).
Za svoje književno delo je prejel več nagrad, med pomembnejšimi nagrado Prešernovega sklada leta 1963, Prešernovo nagrado leta 1977 za pesniško zbirko Nekje tam čisto na robu in dve Levstikovi nagradi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ter leta 1991.
Galerija
