V Brežicah, ki jih je 29. januarja 1917 stresel rušilni potres osme stopnje po evropski makroseizmični lestvici in pri tem poškodoval večino zgradb, te dni obeležujejo stoletnico tega dogodka. Glavnino prireditev pripravljajo v pokrajinskem Posavskem muzeju, kjer bo danes ob 17-tih tudi strokovni posvet Stoletnica brežiškega potresa (1917-2017).
Po podatkih Posavskega muzeja je bil potres, ki je Brežice in bližnjo okolico prizadel 29. januarja 1917 ob 9.22, eden najmočnejših na območju Slovenije v 20. stoletju. Čutili so ga na območju celotne današnje države. Njegovo žarišče je bilo v globini 13 kilometrov, magnituda pa je znašala 5,7.
Potres je terjal dve smrtni žrtvi, več ljudi je bilo ranjenih, poleg zasebnih hiš pa so bile precej poškodovane nekatere javne zgradbe, med temi frančiškanski samostan in cerkev, Nemški dom, pošta, okrajno glavarstvo, vodni stolp, bolnišnica ter brežiški grad. Skupna škoda je samo v Brežicah presegla milijon takratnih kron.
Po takratnih poročilih sta glasno podzemno bobnenje in silovito tresenje tal prestrašene Brežičane pognala na ulice. Hiše so se strahovito tresle, prevračali so se stoli in omare, slike so padale s sten, v hišah pa so se podirali stropi in stene ter vdirali dimniki.
Ljudje se v lastne domove po potresu niso smeli vrniti. Vojska, ki je takoj priskočila na pomoč, je v Brežicah in bližnji Krški vasi na prostem postavila šotore, razdelila odeje in postavila poljske kuhinje.
Pri bivanju na prostem pa sta ljudi dodatno ovirala ter ogrožala debela snežna odeja in hud mraz. Veliko so jih zato nastanili pri znancih in sorodnikih v okolici, v hlevih, na skednjih in več kot 200 v železniških vagonih.
Potres je veliko škode povzročil tudi v Krški vasi, kjer je več hiš popolnoma porušil, druge pa močno poškodoval. Škodo so utrpela tudi gospodarska poslopja. Na Čatežu ob Savi in v Cerkljah ob Krki sta bili med najbolj poškodovanimi župnijski cerkvi z župniščema.
Zaradi posledic potresa je 2. februarja 1917 Brežice, Krško vas in Čatež obiskal cesarjev brat, nadvojvoda Maks, in prizadetim izročil 15.000 kron pomoči. Denarna pomoč je kmalu začela prihajati tudi od drugod.
Kot še navajajo takratna poročila, se tla po potresu še nekaj časa niso umirila, v štirih mesecih pa se je na navedenem območju zvrstilo več kot 240 popotresnih sunkov, so še zapisali v Posavskem muzeju.
V brežiškem muzeju bodo ob stoletnici potresa pripravili še vitrinsko in ulično razstavo ter predavanje o sodobnem iskanju zasutih pri potresu s psi. Pošta Slovenije se obeležitvi pridružuje z izdajo priložnostnega pisemskega ovitka in priložnostne znamke ter s posebnim priložnostnim poštnim žigom.
Galerija
