Neurje s točo, ki je besnelo v torek, 12. junija zvečer na delu Dolenjske, je povzročila dobršen izpad pri proizvodnji zelenjave na Dolenjskem. Obstaja realna bojazen, da bo samooskrba z zelenjavo enaka ali nižja kot je bila v letu 2017, ko je dolenjske pridelovalce zelenjave prizadela huda suša.
Na Dolenjskem samo kooperanti Kmetijske zadruge Krka letno pridelajo okrog 2.500 ton zelenjave namenjene izključno slovenskemu potrošniku.
Najbolj so bile prizadete zelenjadnice jedilne bučke, Hokaido bučke, solata Kristalka, melone, mini lubenice, stročji fižol, paprika Babura…, saj so te zelenjadnice po večini sajene na prostem in tako neposredno izpostavljene vremenskim vplivom. Neurje je poškodovalo tudi rastlinjake in tudi v teh primerih povzročilo dodatno materialno škodo.
Zaradi navedenega obstaja možnost, da bo na določenih vrstah zelenjave zmanjšan obseg pridelave.Pridelovalci zelenjave ocenjujejo neposredno škodo na okoli 500 tisoč evrov. Višina posredne škode bo višja od neposredne škode in bo opazno tudi skozi zmanjšanje tržnega deleža dolenjske zelenjave in s tem še nižjo samooskrbo. Vnovično sajenje poškodovanih poljščin pomeni podvojitev stroškov pridelave, poleg tega pa bo prišlo do zamika zelenjadarske proizvodnje za minimalno 60 dni
V KZ Krka si bodo skupaj s ključnimi poslovnimi partnerji in ostalimi deležniki prizadevali za ohranitev samooskrbe z zelenjavo na nivoju prejšnjih let. Zavedajo se nuje vlaganja večjih naporov glede negovanja odnosov s ključnimi kupci zelenjave in osveščanja potrošnikov. Glede na tržno dinamiko pridelovalci razmišljajo v smer povečevanja pokritih obdelovalnih površin.
V KZ Krka opozarjajo pred nepredvidljivim dogajanjem na trgu slovenske zelenjave, saj odkupne cene iz leta v leto padajo, slovenski trg pa je v veliki meri preplavljen z uvoženo zelenjavo vprašljivega porekla in z vprašljivim nadzorom nad uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Pričakujejo nadaljevanje pozitivnega odzivaslovenskih trgovcev, ki z odkupom slovenskih kmetijskih pridelkov in proizvodov ščitijo slovenskega potrošnika, hkrati pa omogočajo delo in razvoj slovenskih kmetij. Država lahko pomaga z uvedbo strožjega nadzora nad uvoženimi kmetijskimi pridelki in doslednim spremljanjem materialnih tokov zelenjave in mesa. Opozarjajo, da bo brez dobrega sodelovanja v prehranski verigi najbolj trpel slovenski potrošnik.
Galerija
