V Brestanici bodo v soboto odprli prenovljeni kompleks tamkajšnjega gradu Rajhenburg. Vrednost celotne prenove enega najstarejših slovenskih gradov znaša nekaj manj kot pet milijonov evrov.
V Brestanici bodo v soboto odprli prenovljeni kompleks tamkajšnjega gradu Rajhenburg, katerega prenova je potekala od aprila lani. Vrednost celotne prenove enega najstarejših slovenskih gradov znaša nekaj manj kot pet milijonov evrov. V 85 odstotkih jo je sofinanciral evropski sklad za regionalni razvoj, razliko pa je zagotovila občina Krško.Kot je na današnji predstavitvi prenovljenega gradu povedal krški župan Miran Stanko, bo brestaniški grad še naprej pretežno muzej, po obnovi, ki je bila tudi protipotresna, pa bodo njegovi prostori skozi vse leto namenjeni tudi različnim storitvam in prireditvam.
Hkrati z obnovo grajskega kompleksa so objekt prenovili tudi v vsebinskem smislu, vlogo njegovega upravljavca pa je prevzel Kulturni dom Krško. Po besedah njegove direktorice Katje Ceglar bodo grad upravljali v sodelovanju z Mestnim muzejem Krško, ob njegovem odprtju pa si bo mogoče v gradu ogledati razstavo razglednic Brestanice, stalno kiparsko postavitev akademske kiparke Polne Demšar in grajsko pohištvo iz 18. in 19. stoletja.
Razstavni dejavnosti bodo namenili približno štirikrat več grajskih površin kot pred obnovo, v gradu pa ostaja brestaniška enota Muzeja novejše zgodovine Slovenije z zbirkama trapistov in izgnancev, ki sedaj začasno gostujeta v krškem mestnem muzeju.
Vrnitev prenovljene zbirke trapistov je Ceglarjeva napovedala za marec prihodnje leto, vrnitev prenovljene izgnanske zbirke pa za jesen 2014. Načrtujejo še postavitev razstave Brestanica skozi čas in Gospodje Rajhenburški, obe pa čakata na odobritev in razpisna sredstva, je pojasnila.
V gradu bodo delovale tudi čokoladnica, muzejska trgovina, zeliščni vrt, vinska galerija in gostinska restavracija, z različnim vsebinami pa jim ga je uspelo v celoti zapolniti, je še povedala Ceglarjeva.
Grad Rajhenburg se v virih prvič omenja leta 895 in velja za najstarejši grad na Slovenskem. Od njegovih številnih lastnikov je najbolj znan red trapistov, ki ga je preuredil v samostan, njegovi menihi pa so se ukvarjali s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom, sadjarstvom, čebelarstvom, vrtnarstvom in obrtjo.
Njihov najbolj znan izdelek je bil sir trapist, leta 1896 pa so začeli z industrijsko proizvodnjo čokolade in likerjev. Grad je ostal v posesti trapistov do druge svetovne vojne, mednjo je bil v njem zbirni center za slovenske izgnance, po vojni pa zapori za ženske. Od leta 1968 naprej grad spreminjajo v muzej.