Na Kočevskem letos z vrsto dogodkov častijo 500 let od izbruha slovenskega kmečkega upora . Pisalo se je 1515 ko se je eno izmed žarišč prelomnice v narodovi zgodovini zanetilo pod mogočno Stojno. V prvih mesecih uporniškega leta je zrasla kmečka zveza in zajela velik del Kranjske. Kmetje so zahtevali staro pravdo in pravico, da odločajo o izrednih davkih.
Po zavrnitvi pogovorov s cesarjevimi komisarji je kmečka zveza v prvi polovici maja sama poslala svoje zastopnike k cesarju Maksimilijanu I. v Augsburg. Na dvoru pa kaj več od obljub in zahteve, da morajo kmečko zvezo razpustiti, ni dobila.Zgodovino kočevskega puntarstva so na ogel postavili v Pokrajinskem muzeju Kočevje ter natisnili spremljajočo publikacijo.
Doslej se je odvrtelo nekaj punatrskih dogodkov, osrednjega pa so združili v Punatrskem dnevu. Poleg srednjeveške tržnice, ki se je razodela v okolici lani prenovljene tržnice ob Rinži, so pripravili še Viteške igre in celo uprizorili umor grofa Turna, ki simbolizira pričetek upora.
» To je bil pogled v zgodovino na katero smo na Kočevskem upravičeno lahko ponosni. Seveda iz nje smo se nekaj tudi naučili, še veliko pa je iz tistega časa, ki ljudem ni znano, » je dejala Vesna Jerbič Perko, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje.
Vesna Jerbič Perko o puntarskemu letu
Vesna Jerbič Perko o sporočilu
Vesna Jerbič Perko u uporih
Vesna Jerbič Perko o programu
Galerija
