Na Kozjanskem in v Obsotelju se še lahko pohvalijo s številnimi visokodebelnimi sadnimi drevesi, ki se bohotijo v številnih travniških sadovnjakih. Tovrstnih nasadov je največ v okolici zaselkov in kmetij. Večinoma so na nagnjenih kmetijskih zemljiščih, kjer se je ohranila tradicionalna kmetijska pridelava. Na številnih kmetijah so tovrstna drevesa negovana in oskrbovana, kar priča o vestnem delu lastnikov in tudi njihovih prednikov.
Med prvimi opravili v travniških sadovnjakih v zimskem in zgodaj spomladanskem času je rez sadnih dreves. Temu opravilu v Kozjanskem parku posvečajo še posebno pozornost. Zavedajo se kako pomembno je, da iz sadike vzgojimo drevo, ga ohranjamo v polni rodnosti ali pa ga kljub njegovemu slabemu fiziološkemu stanju in starosti ohranjamo v rodnosti. Ohraniti želijo čim več sadnih dreves, ki so v obdobju staranja in kot taka pomembna ne samo za ohranjanje tipične kozjanske krajine ampak tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti kot visokovrednih življenjskih prostorov za številne rastlinske in živalske vrste. S ciljem, da bi čim večje število lastnikov sadnih dreves pridobilo ustrezno znanje, so v Javnem zavodu Kozjanski park skupaj s Turistično kulturnim društvom Virštanj, Društvom Izviri Dobrina, Knjižnico Šmarje pri Jelšah enota Bistrica ob Sotli in Občino Rogatec organizirali praktične prikaze rezi, vzdrževanja in oskrbe sadnih dreves.
Na prikazu so se udeleženci seznanili z rezjo sadnih dreves glede na različne sadne podlage. Opravila se je vzgojna rez pri mladih drevesih, pri kateri se naredijo tudi največje napake, rez sadnih dreves v polni rodnosti ter rez v obdobju staranja in odmiranja dreves.
Seznanili so se kako oblikovati drevo, spoznali različne vzgojne oblike in razlike v rezi med sadnimi vrstami. Prepogosto so sadna drevesa prepuščena sama sebi in zaradi tega razvijejo veliko in gosto krošnjo, znotraj katere so številne veje zasenčene in odmirajo. V takšnih krošnjah se pogosto razvijejo številne bolezni, ki vplivajo na slabšo kvaliteto plodov. Sadežev v gostih krošnjah je res veliko, vendar so slabe kakovosti, sortno neznačilno obarvani, neokusni in poškodovani.
Po koncu rezi so pozornost namenili razkuževanju orodja. S tem ukrepom preprečimo prenašanje morebitnih bolezni, bakterij in virusov med drevesi. Da je veliko zanimanje za tovrstno strokovno znanje, zgovorno pove podatek o udeležbi, saj se je aktivnosti udeležilo preko 100 udeležencev.