Protestnega pohoda in spusta ob ograjeni državni meji ob Kolpi na območju kostelske občine se je udeležilo približno tristo udeležencev, ki so na svoji 2,5-kilometrski poti žično ograjo ponekod okrasili in opremili z napisi. Da bi desetim čolnarjem, ki so se udeležili protestnega spusta po Kolpi, omogočili vrnitev na obrežje, so jo tudi prerezali.
Udeleženci pohoda, ki so se zbrali pred osnovno šolo v Fari, so svoj protest najprej izrazili na spontanem mitingu. Tu je med pozivi vladi, da naj odstrani ograjo na obmejnem območju, ki je vedno živelo složno in povezano in kjer do zdaj ni bilo migrantov, prevladovalo geslo "Ograja mora pasti".Med svojim pohodom proti sosednji nizvodni vasi Slavski laz pa so ograjo na več mestih okrasili in jo ponekod opremili s protestnimi napisi.
Pohod je sicer ob pomoči kostelske civilne pobude, ki nasprotje žični ograji ob meji, in je do zdaj spletno ter drugače zbrala približno šest tisoč podpisov protestne peticije, pripravilo Turistično športno društvo Kostel.
Predstavnica organizatorjev Nataša Letig Žagar je za STA povedala, da so želeli s pohodom mirno in kulturno opozoriti, da je žična ograja globoko zarezala v njihovo dolino, da bo pustila dolgoročne posledice, da otežuje življenje ljudem in divjim živalim ter da to ni pravi način za varovanje države.
Dodala je, da so se pri svojem protestu združili vsi ljudje ob tamkajšnji Kolpi, tako krajani kot občinski svetniki, njihovi hrvaški sosedje onkraj Kolpe in vsi, ki menijo, da je ograjevanje meje napačna poteza vlade, je še dejala Letig Žagarjeva.
Med protestniki je bila tudi poslanka Združene levice Violeta Tomić, ki je v svojem nagovoru udeležencev poudarila, da so ljudje ob Kolpi, namesto da bi vlada podaljšala program pomoči Pokolpju in omogočila gradnjo ceste tretje razvojne osi, dobili žično ograjo.
Vlada tudi prebivalce Pokolpja, namesto da bi jih podprla, kaznuje in ograjuje, je dodala ter povzela, da mora žica še danes stran.
Predsednik hrvaške Udruge Kupa z Broda na Kolpi in predsednik tamkajšnjega mestnega odbora Davorin Klobučar pa je opozoril, da Kolpa ni bila nikoli ločnica.
Hrvaška in slovenska stran ob Kolpi dobro sodelujeta, to kar se zdaj dogaja, pa je norost, je ocenil.
Postavljavci ograje tudi sploh niso razmišljali, da bodo z ograjo razdelili dva naroda. Vse to je nepotrebno, saj na njihovem območju prihod migrantov ne predstavlja nobene nevarnosti, hkrati pa je območje že tako naravno zavarovano, je še menil Klobučar.
Galerija
