V Brestanici so po poldrugo leto trajajoči obnovi odprli grad Rajhenburg, katerega zgodovini sledimo vse do konca 9. stoletja. Grajski kompleks je ob tej priložnosti tudi vsebinsko prenovljen.
Brestaniški grad bo tudi naprej pretežno služil kot muzejski prostor, obenem pa bodo njegovi prostori čez vse leto namenjeni različnim storitvam in prireditvam. Ob priložnosti svečanega odprtja so pripravili v gradu razstavo razglednic Brestanice, stalno kiparsko postavitev akademske kiparke Polone Demšar in razstavo grajskega pohištva iz 18. in 19. stoletja. Slavnostni govornik na odprtju je bil minister Žiga Turk, ki je med drugim poudaril, da je ohranjanje kulturne dediščine moralna dolžnost vsakega naroda. Na otvoritvi je bil poleg župana Mirana Stanka in drugih županov tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.Grad Rajhenburg je last občine Krško, namenjen je muzejskim in drugim kulturnim dejavnostim, bo pa tudi pomemben dejavnik turističnega razvoja. Gre namreč za enega največjih in najstarejših gradov na Slovenskem z zelo dinamično vsebino, še zlasti v 20. stoletju, ko je bil v njem, v času nemške okupacije, center za izganjanje Slovencev, kasneje pa do leta 1966 zapor.
V obnovo gradu je bilo vloženih skoraj pet milijonov evrov, od teh skoraj tri milijone evrov evropskih sredstev.
Grad Rajhenburg z mogočno arhitekturo je branil ozemlje pred sovražnimi vpadi. "To so bili drugi časi. Tudi danes je meja tu v bližini, če bo vse po načrtih, je čez kakšno leto ne bo več. Trdnjave, ki so včasih meje branile, in taka je bil nekoč tudi ta grad, postajajo stičišča med narodi, kulturami, priložnostmi," je ob odprtju prenovljenega gradu dejal minister.
29. septembra 895 je vzhodnofrankovski kralj Arnulf bavarskemu velikašu Valtunu podelil tri kraljeve kmetije ob Savi pri Rajhenburgu. Vendar je dokument, ki se omenja kot najstarejša pisna omemba gradu v virih, v resnici ponaredek oziroma vsaj prepis starejše pristne listine. Tedanja utrdba je stala tam, kjer danes občudujemo poznejšo stavbo. Starejša je bila namreč v bojih z Ogri v 10. stoletju porušena in salzburški nadškof Konrad I. je dal zato v prvi tretjini 12. stoletja nekaj gradov, med njimi tudi Rajhenburg, na novo pozidati.
Turk je prepričan, da bo tudi grad Rajhenburg pridobil vlogo povezovalca, postal bo kulturni spomenik, ki bo opozarjal ne le na svojo preteklost, ampak bo skrbel predvsem za prihodnost.
"Ne bo torej samo kraj spomina, ampak tudi kraj dogajanj srečanj, snovanja sobivanja v bližini meje, ki postopoma izginja. Eden izmed naših krajev odprtosti v svet," je, kot so sporočili z ministrstva, še dejal Turk.
Minister je tudi pohvalil odločitev, da muzejske zbirke opozarjajo na zgodovino gradu skozi stoletja. Dodal pa je, da bi kazalo pomisliti še na spomin na čas, ko so bili tu zapori, da bi dopolnili zgodovino gradu.
FOTO: Za Radio Krka Sandi Lekše