Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je pripravil delovni posvet z ministrom za zdravje Samom Fakinom pod naslovom: Jutranje prebujanje z izzivi v zdravstvenem sistemu.
Direktorica Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Območna enota Novo mesto in Območna enota Krško, doc. dr. Tatjana Mlakar, je v uvodu predstavila ključne kazalce delovanja zdravstvenega sistema v Sloveniji in v regijah Dolenjska, Bela Krajina in Posavje.
Izpostavila je težavno obdobje gospodarske krize 2008 - 2014, ki je vse izvajalce zdravstvenih storitev postavil v vlogo proaktivnega iskanja organizacijskih in vsebinskih rezerv, pri čemer so bili izvajalci zdravstvenih storitev v naših dveh regijah izjemno učinkoviti. Gospodarski razcvet leta 2015, ki je že prinesel tudi finančne vzpodbude v zdravstveni sistem, pa so pokvarili zdravstveno politični posegi v letu 2017, ki dogovorjena povišanja plač v zdravstvenem sistemu niso pokrili z vnaprej zagotovljenimi viri financiranja. Nekoliko skrbi dejstvo, da se v letu 2018 že zaznava upočasnjevanje svetovne in nacionalne ekonomije, ki kaže znake nove recesije.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je na osnovi dogovarjanja v letih od 2008 do 2018 v sistem vložil dodatnih 482 milijonov evrov, kar predstavlja indeks rasti 130. Skupaj Splošni dogovor za leto 2018 zdravstvenemu sistemu v Sloveniji namenja 2.107 milijonov evrov.
Osnovno zdravstveno varstvo so v Sloveniji okrepili z dodatnimi ambulantami družinske medicine, ki so jim v zadnjih štirih letih dodali 43 pogodbenih timov (v OE Novo mesto skoraj pet in v OE Krško dve).
Analiza vsebine dela splošnih oz. družinskih ambulant, izračunano po obračunskih podatkih, ki jih posredujejo izvajalci teh storitev kaže, da ima za povprečni pregled (ne glede na vrsto in zahtevnost), zdravnik v naših regijah v povprečju 11,37 minute časa na posameznega pacienta, kar pa glede na velik delež kratkih (časovno in vsebinsko) obiskov, ki jih omenjene ambulante beležijo, pomeni, da je ta čas za ostale zahtevnejše preglede lahko tudi daljši.
Zdravstveni sistem je delo zdravnikov olajšal tudi z obnovljivimi recepti in naročilnicami, za e-naročanje pa izvajalci zdravstvenih storitev povedo, da še ne kaže učinkov optimizacije.
Področje fizioterapije je v Sloveniji izjemno dobro preskrbljeno, saj v Sloveniji deluje trenutno 566 timov, na področju Novega mesta in Krškega pa 52 oz. 22 pogodbenih timov. Na Zavodu ugotavljajo, da se domnevno dogajajo primeri neutemeljenih napotitev, oz. primeri, ko zavarovane osebe ne želijo obiskovati ostalih zdravstveno vzgojnih delavnic in je njihova lastna skrb za zdravje morda tudi nezadostna.
Tudi področje zobozdravstva je v obeh regijah preskrbljeno na povprečju Slovenije in se je v zadnjih štirih letih okrepilo z dodatnimi pogodbenimi timi.
Financiranje nujno medicinske pomoči na primarnem zdravstvenem nivoju in urgentnih centrov na sekundarnem zdravstvenem nivoju je v Sloveniji v zadnjih štirih letih pridobilo (samo za dejavnost) več kot 25 milijonov dodatnih sredstev, v OE Novo mesto dva in pol in v OE Krško skoraj milijon dodatnih sredstev. Za omenjeno dejavnost tako izvajalci zdravstvenih storitev, kot tudi ZZZS ugotavlja, da se množično pojavlja težava neutemeljenih prihodov zavarovanih oseb v ambulante nujno medicinske pomoči, saj so te v bistvu namenjene samo za nujna, življenjsko ogrožujoča zdravstvena stanja. Nenujne obiske teh ambulant lahko izvajalci zdravstvenih storitev zavarovanim osebam zaračunajo.
Na bolnišničnem nivoju zdravstvenega varstva ugotavljajo, da se je število primerov v šestih letih zmanjšalo za več kot 57 tisoč (primerljivo tudi v OE Novo mesto), dolžina hospitalizacij se prav tako znižuje, žal pa vrednosti zdravljenja posameznih primerov naraščajo, kar ni vedno povezano z zahtevnostjo teh, zato tudi na tem področju ostaja izziv obvladovanja stroškov.
V zadnjih štirih letih so za skrajševanje čakalnih dob v Sloveniji namenili 88 milijonov evrov, žal vsa sredstva niso bila izkoriščena. Glede na to, da se klinična slika zavarovanih oseb v treh zadnjih letih ni poslabšala toliko, da bi utemeljevala neučinek dodatnega financiranja za skrajševanje čakalnih dob, iščejo razloge v neustrezno vodenih čakalnih seznamih in javno prikazanih podatkih o čakalnih dobah in tudi v (ne)kritičnosti napotovanja na preiskave, diagnostiko, posege.
Minister za zdravje je v komentarju predstavljenih podatkov izpostavil:
- prioritetno želimo obvladati čakalne dobe,
- cilj je, da javni zdravstveni zavodi poslujejo brez izgube,
- poziva na uvajanje organizacijskih izboljšav v sistemu.
Tudi minister Fakin je opozoril na težavo (ne)utemeljenosti napotovanja iz primarnega na sekundarni nivo zdravstvenega varstva, na slednjem pa na (ne)utemeljenost obračunavanja zahtevnejših primerov, saj dejansko število težjih bolnikov ne narašča. Povprečna ležalna doba bolnikov je še vedno relativno nespremenjena in znaša 4,5 dni, medtem ko velja za težje bolnike ocena 8 do 9 dni povprečne ležalne dobe.
Po ministrovih podatkih se povprečno le 10 % napotitev na sekundarno raven (vključno z diagnostiko), izkaže za utemeljene, najboljši podatek za specialiste na sekundarnem nivoju pa je samo 30 % ugotovljenih utemeljenih napotitev, glede na število vseh napotovanj.
Galerija
