Že desetletja sredi januarja po vsej Evropi poteka istočasno štetje vodnih ptic. Tudi v zimskem času je v in ob Sotli opaziti veliko vrst rastlin in živali.
Istočasnost popisa daje verodostojne podatke o vrstah ptic, njihovem številu in geografski razporejenosti. K slednjemu veliko prispeva vreme – v milih zimah zaradi nezmrznjenih vodnih površinah ptice ostajajo na poletnih lokacijah. Bolj kot je zima huda, bolj proti jugu se selijo ptice.
Reka Sotla se po številu vodnih ptic ne more primerjati z velikimi rekami, kot je bližnja Sava. Še posebej ne sedaj, ko je Sava spremenjena v velika jezera. Že od leta 2012 jo obhodijo od Vonarja do Figarjevega mostu ali celo Rigonc. Zaposlenim v Kozjanskem parku se pridruži še nekaj prostovoljcev ter zaposleni iz Javne ustanove za upravljanje zaščitenih delov narave Krapinsko-zagorske županije. Zaradi žice vzdolž slovenske strani popis deloma opravijo tudi s hrvaške strani. Poleg vodnih ptic so pozorni tudi na ostale ptičje vrste. Letos so opazili največ rac mlakaric in kormoranov. Manj je bilo sivih in velikih belih čapelj. Opazili so še posamezne primerke sive pastirice in kozice.
Kaj pa bobri?
Enako pozornost kot vodnim pticam namenijo popisu sledi bobrov, ki so v preteklih 20 letih ponovno poselili Sotlo in nekatere njene nižinske pritoke. Obglodano in podrto drevje (predvsem vrbe) sta ob drčastih prehodih iz vode lahko opazni znaki. Na Sotli bobri ne podirajo dreves zaradi gradnje jezov temveč, da pridejo do lubja mladih vej – njihove osnovne zimske hrane. Do pomladi bomo preverili še Bistrico, Dramljo, Bučo, Mestinjščico in druge potoke – tako bomo imeli sveže podatke o razširjenosti bobra. Bralke in bralce na tem mestu naprošamo, da nam posredujejo tudi svoja opažanja bobrovih aktivnosti.
Težje je med popisom odkriti sledi vidre. Ta s svojimi iztrebki označuje večje skale v sami strugi, kamor pa zaradi žice ne morejo. Tudi lupine školjk potočnega škržka na prodiščih so zato našli le na eni lokaciji. Iz popisov pred postavitvijo ograje je bilo najdb veliko več. Bober, vidra in škržek nas zanimajo tudi zato ker so vrste t.i. Nature 2000 in smo jih dolžni ohranjati tako Sloveniji kot EU.
Novost v letošnjem popisu pa je bilo evidentiranje velikih hrastov dobov. V njihovih suhih vejah poteka razvoj še ene evropsko varovane vrste – hrošča strigoša.
Zato si moramo vsi skupaj prizadevati za njeno čim bolj naravno podobo. Taka ne bo omogočala preživetja le redkim živalim – čista Sotla tudi ljudem omogoča kvalitetnejše življenje.