lattaiolo Dober Tek

Pozabljena italijanska sladica, ki je boljša kot ...

orehovi kolacki Dober Tek

Orehi niso samo za potico: pet sladic, ki jih ...

1793707705-9y3a8978-1793707620193 Necenzurirano

Tadej Ostrc, minister za tiho privatizacijo ...

1792502975-9y6a1555-1792502857534 Reporter.si

Ljerka Bizilj: Plačam mašo za Janšo

benjamin sesko Ekipa

Spor v Šeškovem Unitedu: trener bi moral biti ...

dash dieta, obrok Svet24.si

Previdno, če uživate ta živila

Oš Brezovica odbojkarji Svet24.si

Nihče ni pričakoval takšnega preobrata: zgodba,...

Novice Kočevje

FOTO: Pogovori z naravo

Piše: Pokrajinski muzej Kočevje, N.K.

Čas objave:
22.08.2018 09:40

V Likovnem salonu Kočevje do 1. septembra letos, v sklopu razstav Poletje s kočevskimi likovnimi ustvarjalci VII. gostijo zagrebškega kiparja Denisa Kraškovića z razstavo Pogovori z naravo.

Denis Karšković se je rodil leta 1972 v Zagrebu. Po rodu izhaja iz Predgrada ob Kolpi, kjer je rojen njegov oče. Diplomiral je na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Zagrebu, v razredu prof. Stanka Jančića. Leta 2010 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani magistriral pod mentorstvom prof. Jožeta Baršija.

IMG_5362.JPG
Pogovor z umetnikom Denisom Kraškovićem
Pokrajinski muzej Kočevje, N.K.

Je prejemnik številnih nagrad in priznanj, med katerimi so Grand prix na Salonu mladih v Zagrebu (2001), druga nagrada za video The Residents, Češka (2010), Grand prix Zagorskega salona, Krapina (2015).
Poleg številnih javnih skulptur na Hrvaškem je tudi avtor Križevega pota (2000) v Starem trgu ob Kolpi in kiparske kompozicije v Kostanjevici na Krki z naslovom Dobrota (2011). Leta 1996 je v okviru festivala Exodos izdelal skulpture za predstavo Ladomir – Fakturen IV, površina – površina stika Marka Peljhana.

IMG_5348.JPG
Razstava Pogovori z naravo
Pokrajinski muzej Kočevje, N.K.

Za izražanje svojih misli, idej in vizij kljub svoji kiparski izobrazbi, posega po različnih medijih umetniškega ustvarjanja. Z uporabo zgolj klasičnih kiparskih tehnik bi bistveno zmanjšal (z)možnosti izražanja. Različni izrazni mediji mu dopuščajo, da preko risb, slik, animacij, stripov, pa tudi eksperimentalnega filma ali fotografije, prenese v likovni jezik vse svoje misli, pomisleke, dvome ter skrbi o naravi in svetu v katerem živimo.

Predmet njegove obravnave je predvsem živalski in rastlinski svet, kot bistvo vsega obstoja. Zanima ga tudi vloga človeka, ki pa v svetu množičnih medijev in kapitalizma izgublja vez s svojim bistvom. V svojih delih ni tragičen, ne išče izraza apokalipse, temveč se skuša s tegobami sodobnega sveta in življenja spopadati s humorjem, ironijo in cinizmom. Svoja razmišljanja o ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah, o pomembnosti obstoja le-teh pripoveduje na igriv način. Vendar sporočilo ni nič manj resno, prodorno in kljub humorju in ironiji spodbudi gledalca k razmisleku.