Včeraj je v Krškem potekal 12. Posavski ekološki večer na temo "Energetski koncept Slovenije".
Usmeritve Energetskega koncepta Slovenije sta predstavila državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Klemen Potisek in Urška Dolinšek z Urada za energijo.Poudarila sta, da usmeritve temeljijo na trajnostnem razvoju in samooskrbi Slovenije z energijo, saj po raziskavah preveč energentov uvozimo iz nestabilnih področij. Želja je po dosegu dveh krovnih ciljev, in sicer do leta 2055 80 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov oziroma do 2035 40 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Le na tak način naj bi pripeljali Slovenijo v nizkoogljično družbo. Cilji bi potekali z ukrepi v različnih sektorjih.
V prometu je načrtovana izrazita elektrifikacija v cestnem prometu oziroma uporaba zemeljskega plina za težka tovorna vozila in ladijski promet. Pri ogrevanju je pričakovati daljinsko vodenje (vzpostavitev daljinskega omrežja), večinoma z električno energijo. Pri proizvodnji električne energije pa so poudarili povečanje obsega proizvodnje iz obnovljivih virov in jedrske energije. Do 2055 je predvidena prepoved uporabe in proizvodnje premoga.
Karel Lipič (predsednik ZEG) je poudaril pomembnost proizvodnje iz obnovljivih virov energije, ter veliko problematiko glede neioniziranega sevanja v Sloveniji. »Prenos električne energije po Sloveniji povzroča ta čas največ nezadovoljstva med ljudmi. Preko dvajset civilnih iniciativ in društev stalno opozarja na problem umeščanja visokonapetostnih daljnovodov (400, 220, 110kV) v prostor. To je potrebno nemudoma urediti.«
Aleš Zajc (PJLP) je predstavil rezultate raziskav EUROSTAT-a o družbeni sprejemljivosti jedrskih objektov v Sloveniji. Okoli 42 % populacije v Sloveniji meni, da je z vidika varnosti jedrsko tveganje v državi zelo podcenjeno, 45 % jih meni, da je srednje podcenjeno in le nekaj čez 10 % jih meni, da je korektno. 50% vprašanih je bilo mnenja da jedrski objekti predstavljajo visoko tveganje za njih in njihove družine, 49 % vprašanih meni da je tveganje srednje, in le 1% meni, da ni tveganja.
Dr. Leo Šešerko je izpostavil, da proizvodnja jedrske energije ni nizkoogljična, saj se za pridobitev uraniuma, ki ga uvažamo porabi ogromna količina ogljika, ter se glede tega ne smemo sprenevedati. Izrazil je pomembnost fotovoltarike, ter predlog uvrstitve le-te v energetski koncept. Poudaril je tudi, da se glede Energetskega koncepta moramo zgledovati po državah, kot so Nemčija.
Sledila je razprava, kjer so se aktivno vključili Jože Špiler (GEN energija), Andreas Repše (predstavnik KS Spodnji stari grad), Nina Štros (Greenpeace Slovenija), Matjaž Prevejšek (PJLP).
Galerija
