Po vsej Hrvaški so minuli konec tedna pripravili dogodek imenovan »Noć muzeja«. Ker Javni zavod Krajinski park Kolpa neguje dobro sodelovanje tudi s partnerji na desnem bregu Kolpe, so se Belokranjci udeležili dogodka v vasici Prilišće, ki leži nasproti Žuničev.
Vasi sta danes povezani z mostom na katerem je maloobmejni prehod; bolj kot to pa ju povezujejo sorodstvene in prijateljske vezi ter veliko skupnih dogodkov na eni in drugi strani.Na hrvaškem muzejsko noč organizirajo že od leta 2005, Prilišče pa s svojo muzejsko zbirko, ki je postavljena v prostorih društva ZORA pri dogodku sodeluje že tretjič. Lani je bil na muzejski noči predstavljen Šokčev dvor v Žuničih.
Tokratna osrednja tema muzejske noči je bilo življenje in delo Josipa Jurija Strossmayerja (1815-1905), škofa, politika, kulturnega delavca. Nikola Volović, sicer najpomembnejši promotor Društva za ohranjanje kulturne dediščine Zora Prilišće in sodelovanja z Belo krajino je v svojem uvodnem predavanju predstavil Strossmayerja in njegovo povezanost s Prilišćem, v nadaljevanju pa tudi bogato zgodovino nekoč zelo velike in pomembne vasi in župnije Prilišće. Današnja žalostna podoba skoraj izpraznjene vasi ne daje slutiti, da je bilo v vasi nekoč 300 hišnih številk in seveda je bila temu primerno razvita tudi vsa druga infrastruktura. Iz teh krajev izhajajo številni pomembni možje hrvaške zgodovine (tudi dva rektorja Zagrebške Univerze).
Zadnji tak velikan je v bližnji Vukovi Gorici rojen ban dr. Ivan Šubašič (1892-1955), zunanji minister prve povojne vlade Demokratične federativne Jugoslavije. Vas se je verjetno tako dobro razvijala tudi zaradi dejstva, da je skoznjo tekla pomembna prometnica devetnajstega stoletja – Napoleonova Luizijana. O tej minuli slavi priča tudi »miljokaz« kot sosedje Hrvati imenujejo obcestni kanton s podatki o poteku Luizijane – ceste med Karlovcem in Reko. Miljokaz je eden redkih, ki se je ohranil do današnjih dni, zanimiv pa je tudi zaradi tega, ker meri razdaljo v francoskih miljah. Za Prilišće in slovenske Žuniče je značilna še ena posebnost – PRAJZERSTVO. Prajzerji so bili trgovci s pozamenterijo in so podobno kot Ribničani hodili po Nemčiji vse do Chemnitza na Saškem. Trgovali so z gumbi, šivankami, iglami … in za to ulično trgovino uporabljali posebne lesene nahrbtnike s predalčki za raznovrstne artikle. Kot vedo povedati so na osem mesečni poti zaslužili toliko kot njihovi sorodniki, ki so odšli v Ameriko - v celem letu. Oni pa so se za pomembna kmetijska dela vračali domov. Če je bilo vse prav z zaslužkom.
Sicer pa so prizadevni člani društva zbrali zavidanja vredno količino muzejskih eksponatov, ki so bili velikokrat ohranjeni pred propadom zadnji trenutek – ko so že romali med odpadke. Prav impozantna je njihova izjemno bogata zbirka mašnih oblačil, ki so prišla s celega sveta (darila razseljenih župljanov), a vsa za župnijo Prilišće.
Galerija
