Danes je bila sveta maša v cerkvi sv. Lovrenca na Smuku nad Semičem, ki je tudi tretje največje romanje v Beli krajini
Nad starodavno križniško župnijo Semič, ki obsega kar 47 vasi, se na grebenu nad vinogradi dviga Smuk. Tam še vedno gospodujejo zidovi gradu, od koder so smuški graščaki budno pazili nad potmi, ki so vodile od Karlovca proti Novemu mestu.Pravijo, da so bili v davnih časih v njem roparski vitezi, ki so zbujali v popotnikih strah in grozo. Danes le še razvaline debelih zidov govore o burni preteklosti. Grad je po prvi, še bolj pa po drugi svetovni vojni začel propadati.
Našo pozornost pritegne prijazna cerkvi¬ca v bližini grajskih razvalin. Ima nizek zvonik in veliko lopo pred vhodom. Omenja jo že Valvasor kot cerkev sv. Lovrenca, ki je v lasti smuških graščakov. Danes je še vedno zavetnik sv. Lovrenc, a posebno češčenje se izkazuje Materi božji. Nihče ne ve povedati, kdaj se je sv. Lovrencu pridružila še pobožnost do Marije, a gotovo je videti zanimivo, ko se pri maši temu mučencu v čast, po obhajilu zakrije njegova podoba s sliko Marije Pomagaj.
Glavni romarski shod je namreč okrog sv. Lovrenca (10. avgusta). Danes je veliko vernih Belokranjcev, Hrvatov in Romov udeležilo svete maše in darovali oblečeni podobi Marije, ki kraljuje na nosilih sredi cerkve. Ljudje pa radi prihajajo tudi ob drugih priložnostih.
Morda bodo tisti, ki so pozorni na umetnostno bogastvo, na Smuku razočarani, toda ob pogledu na pisano belokranjsko pokrajino bodo odhajali potešeni. Tudi tako se dviga pogled v nebeške višave. Seveda ob tem velikem romanju pa izkoristijo tudi lovci lovske družine Smuk Semič
Pogovor s semiškim župnikom
Galerija
