Ob godu sv. Lovrenca, je bila včeraj maša v cerkvi sv. Lovrenca na Smuku nad Semičem, kjer je tudi tretje največje romanje v Beli krajini.
Nad starodavno križniško župnijo Semič, ki obsega kar 47 vasi, se na grebenu nad vinogradi dviga Smuk. Tam še vedno gospodujejo zidovi gradu, od koder so smuški graščaki budno pazili nad potmi, ki so vodile od Karlovca proti Novemu mestu.
Pravijo, da so bili v davnih časih v njem roparski vitezi, ki so v popotnikih vzbujali strah in grozo. Danes le še razvaline debelih zidov govore o burni preteklosti. Grad je po prvi, še bolj pa po drugi svetovni vojni začel propadati. Pozornost pritegne prijazna cerkvica v bližini grajskih razvalin. Ima nizek zvonik in veliko lopo pred vhodom. Omenja jo že Valvasor kot cerkev sv. Lovrenca, ki je v lasti smuških graščakov.
Danes je še vedno zavetnik sv. Lovrenc, a posebno čaščenje se izkazuje Materi božji. Nihče ne ve povedati, kdaj se je sv. Lovrencu pridružila še pobožnost do Marije, a gotovo je videti zanimivo, ko se pri maši temu mučencu v čast, zakrije njegova podoba s sliko Marije Pomagaj.
Glavni romarski shod je namreč okrog sv. Lovrenca (10. avgusta). Včeraj je veliko vernih Belokranjcev, Hrvatov in Romov udeležilo slovesnosti.
Ljudje pa radi prihajajo tudi ob drugih priložnostih. Morda bodo tisti, ki so pozorni na umetnostno bogastvo, na Smuku razočarani, toda ob pogledu na pisano belokranjsko pokrajino bodo odhajali potešeni.
Seveda pa ob tem velikem romanju priložnost izkoristijo tudi lovci lovske družine Smuk Semič, ki pripravijo divjačinske dobrote
.
Galerija
