Ptički se ženijo. Tako so vnukom pripovedovale babice v tistih časih, ko ni bilo toliko slaščic na krožnikih v slovenskih domovih skozi jesenski in zimski čas.
Foto: Gregor BernardKot piše ornitolog in ljubitelj golobov Jože Pečnik, je svatba pomenila izobilje hrane, bonbonov in piškotov, zato so mnogi revnejši otroci sanjarili, kako se bodo najedli slaščic, ki bodo ostale po ptičji svatbi. V snežnem metežu so hodili v gmajno in oprezali, kdaj bodo imeli ptiči to veselje. Niso dočakali tega trenutka, ker je babica vedno govorila, da še ni pravi čas leta. Mamicam so se otroci smilili, ker so domov prihajali premočeni, prezebli, brez slaščic, s praznimi cajnami. Vse je še zmotil julijanski in Gregorjev koledar, da je bila lahko zmeda še večja.
Po vedenju in pripovedi naše kulturne dediščine se ptički ženijo že za valentinovo, na svatbo se pripravljajo že od Sv. Vincenta, Ceneta ( 22.1.), in zaključijo nekje ob Gregorjevem (12. marca). Valentinovo je dan zaljubljencev po varianti zahoda, naše okolje ceni Gregorjevo, ker se na ta dan povrne sonce in se resno pričenja delo na polju in vinogradih. Otroci so na potočkih in mlakah sredi vasi spuščali » gregorčke«, hišice ali čolničke, s prižgano svečko.
Vrnimo se na ptičjo ohcet, ki je v našem okolju med otroci spodbudilo veliko ugibanja, ali je res, da se bodo najedli sladkarij, ki jih takrat ni bilo. Pa vseeno, pojdite danes v naravo, gmajno in gozd, na sprehod in oprezajte tudi vi po pticah. Rek namreč pravi, da bo prva ptica, ki jo bo na nebu zagledalo dekle, naznanila, kakšen bo njen bodoči mož.
Pogovor z Jožetom Pečnikom
Galerija
