kača, krško Svet24.si

Foto: V Krškem goste lokala prestrašila kača

supet-luna, sankt-peterburg Svet24.si

Zemlja bo za kratek čas dobila še eno luno

20245X9263 Necenzurirano

Šef slabe banke iz vrst SDS v službo k ...

marta kos pl Reporter.si

Marta Kos nima izgovora: udbovske evidence so ...

šeško oblak Ekipa

Dvoboj Oblaka in Šeška se je začel ...

milan-štrljić Njena.si

Zvezdnik Botrov razkril skrivnost svojega ...

matjaz kek 24 pm Ekipa

Matjaž Kek med trenersko elito: selektorja ...

Novice Ratež

FOTO: Knapovska košta ali kako nasititi rudarje

Piše: Radio Krka

Čas objave:
02.03.2016 11:51

Prikaz težkega življenja knapov, izjemne iznajdljivosti gospodinj, ko jih je z vsakodnevno kalorično popotnico bilo treba pospremiti v rudnik, z željo po vrnitvi iz rovov, je bila osrednja tema včerajšnjega kulinaričnega dogodka v gostilni Vovko na Ratežu pri Otočcu.

(Foto: Igor Zaplatil za Delo, Nedelo in Odprto kuhinjo)

V izjemnem domačem ambientu z vonjem po lokalnih jedeh na visokem nivoju, obdanim s prebujajočo se naravo, so tegobe knapov ostale le med zanimivimi pripovedmi osnovnošolcev. Skupine otrok iz Trbovelj, Radeč in Krmelja so se vživele v čas, ko je poleg srečne vrnitve rudarjev iz rudnika, edini cilj bil: nasititi družino.

Vedno radi prisluhnemo pripovedim o Perkmandeljcu, ki ga že poznamo kot nagajivčka iz rovov. Daleč pod zemljo je namreč rudarjem, ob trenutku nepazljivosti smuknil malico, če je niso dovolj dobro skrili v žep. In to ni osamljena anekdota, ki sodi v pravljični del kulture knapov in ki ga tako radi povezujejo z jedmi. Baje je v rovu našel celo simpatijo, podgano Roziko, ki ga je očarala s svojimi kulinaričnimi dobrotami in ki je bila navdih skupini iz Trbovelj pri pripravi v testo zavitih jabolk. Dejanska potreba po kalorični hrani ali energiji v rudnikih, je postregla z nekaj zanimivimi recepti kot plodom iznajdljivosti gospodinj. Na strmih pobočjih, kjer je sonce le redko obsijalo zemljo so pre-majhni vrtovi dali le toliko zelenjave, da so si z njo »začinili« enolončnice, nalovljeni zajci, ki so jih stlačili v zajčnike, pa predmet gostije ob pomembnejših dneh.

Predvsem rudarstvo in steklarstvo ter nekatere dopolnilne dejavnosti so predstavljale povod migracijam prebivalstva, ki so na delo prihajali iz sosednje Madžarske in Avstrije ali celo Nemčije. Seveda so s seboj prinesli kulturo, katere osrednji del je bila hrana. Zato je danes zanimivo opazovati, kako so nekateri glavni elementi vsebine, npr.: knedeljci ali cmočki, testene zakuhe, zavitki z ostanki včerajšnjega kosila ali divjimi rastlinami (to dejstvo potrjuje nastanek idrijskih žlikrofov, danes zaščitene, certificirane jedi s tradicionalnim poreklom) dobili lokalno značilno preobleko. Ta je bila skladna predvsem veliki revščini, še posebej v zimskem in zgodnjem spomladanskem obdobju, ko so shrambe bile skoraj prazne. Že majhna odtrganina testa vsakdanjega kruha, je dala kosilo z imenom »kruhovci na župi« ali kruhovi knedli v juhi.

Le kdo ne pozna močnika? Pripravljali so ga in ga še danes na toliko načinov, kot je gospodinj, vendar se je morda najgloblje zasidral z nazivom »zaroštani«, prav v zasavsko-posavski pokrajini. Tokrat smo imeli opravka z »jaboučnikom« ali »zosom«, kot so gostljati juhi rekli na Dolenjskem, kjer so v močnato zakuho dodali jabolka, postregli hladnega in zagotovili svežino obroka z rezultatom sitosti.

Vonj po mesu, ki ga ni bilo v izobilju so nadomestili ocvirki, ki so bili povod za številne jedi, na čelu z ocvirkovko. Tradicijo negujejo na vsakoletni Ocvirkijadi v Dolenji vasi pri Krškem, kjer nastajajo izvirne kulinaričen zamisli s temelji zgodovine prehranske kulture. Ta pa je bila povod za simpatično, izvirno dobrodošlico, ki je ena izmed tekmovalnih zapovedi letošnjega tekmovanja, saj so jo otroci Krmelja postregli kot kroglice ali grižljaje primerne za vsakega, še tako zahtevnega gosta, so zapisali v sporočilu za javnost.


Strokovna komisija, ki so jo sestavljali:
• Jana Mlakar Adamič, etnologinja iz Zasavskega muzeja Trbovlje in avtorica knjige o prehranski kulturni zgodovini Zasavja: Teknilo nam je
• Borut Jakše, gostilna Jakše, ki v najstarejši gostilni Novega mesta nadaljuje tradicijo v duhu kvalitete in s ciljem neizmernega zadovoljstva gostov
• Rok Vovko, gostilna Vovko, gostitelj in umetnik svojega poklica na temeljih prehranske zgodovine regije, ki temelji na uporabi lokalnih sestavin
Za ponovno snidenje v finalu so izbrali skupini:
• Zajci, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, ki so pripravili kunčji ajmoht kot nekoč in danes ter jabolčne miške
• Knapec, OŠ Krmelj, ki so pripravili jabolčni močnik kot nekoč in danes ter ocvirkove kroglice

Tekmovanje ostaja na Dolenjskem, kjer bodo v naslednji epizodi gostili skupine Novega mesta.