Pred štirimi desetletji je bil na Reškem potoku ob Kočevski Reki zgrajen jez na katerem je nastala umetna akumulacija, jezero s površino okoli 19 hektarjev.
Nekaj let kasneje je bil dvignjen še za en meter . Višini zapore tako znaša devet metrov. Odprtina pod jezom, zapornica, ki zagotavlja kontinuiran pretok vode, je bila narejena iz hrastovih brun.Ta so v jeseni leta 1997 pregnila, kar je vodi omogočilo, da je začela pospešeno odtekati. Nivo vode je vsako leto upadel toliko, da je bil vedno ogrožen tudi bogat ribji zarod. Suša in močna pripeka leta 2003 sta povsem izčrpala vodo umetne akumulacije, svoje je dodala tudi odprtina pod jezom, gladina vode pa se je vsak dan znižala za okoli dvajset centimetrov. Zaradi tega so morali ves ribji zarod premestiti v rudniško jezero v Kočevju.
Po sanaciji hrastove lopute, je dejala Mirjam Mikulič, predsednica Turistične društva Kočevska Reka, se v devetih letih na vzdrževanja jezu ni nič naredilo. Posledice ? Sčasoma so bile vse bolj vidne razpoke med matično kamnino in jezom, lanska in zlati letošnja suša pa sta izstavili račune.
Gladina vode je zanihala na površini, odtakanje skozi razpoke na jezu pa je zelo ogrozilo ribe, rake in školjke. Skupaj so stopili tamkajšnje Turistično društvo, Ribiška družina in Krajevna skupnost, ki od občine pričakujejo, da s pristojnimi ministrstvi, agencijami in zavodi skušajo doseči predvsem dogovor okoli lastništva zemljišča na katerem se razprostira jezero ter mu nameniti status , lahko tudi posebnega namena.
V okolici jezera edino v Sloveniji namreč gnezdi orel belorepec, voda jezera, ki je na kraškem območju, pa je edina »surovina« , ki jo nujen o potrebujejo gasilci. To se je pokazalo pred dvema mesecema, pri gašenju velikega gozdnega požara v Osilnici, z zalogami vode ravno iz tega jezera. »Jezero je tudi kopališče, v njem pa imamo skoraj vse vrste rib na Slovenskem , tudi nekatere izjemne primerke , » je dejala Elivs Rajšel iz Ribiške družine Kočevje.
Mirjam Mikulič o sanaciji
Elvis Rajšelj o prizadevanjih
Galerija
