profimedia-0937173421 Svet24.si

Več tisoč zaposlenih protestiralo pred sedežem ...

strelec Svet24.si

Strelci: pustolovci, ki sovražijo obveznosti in ...

zlato1 Necenzurirano

V sefu podjetja v lasti Cerkve za deset milijonov ...

22842X1223 Reporter.si

Nov zaplet pri Anžetu Logarju: kompromitirana ...

urska zigrat tadej pogacar Ekipa

Urška Žigart spregovorila o morebitnem ...

nusa-cerar Revija Stop

Nuša Cerar: Želim biti obdana z iskrenimi ...

zlatko zahovic Ekipa

Zahović jasno in glasno o reprezentanci, Cesarju ...

Novice

FOTO in AVDIO: Zasnova celostnega razvoja Črmošnjiške doline

Piše: R.K.

Čas objave:
06.09.2019 09:57

Včeraj je v gasilskem domu Črmošnjice potekala predstavitev Zasnove celostnega razvoja Črmošnjiške doline.

Včeraj je v gasilskem domu Črmošnjice potekala predstavitev Zasnove celostnega razvoja Črmošnjiške doline. Predstavila ta jo občina Semič in izvajalec projekta ACER Novo mesto.

Črmošnjiška dolina s svojimi naravnimi danostmi ter kulturno zgodovinskimi kvalitetami predstavlja potencial za razvoj rekreacije (pohodništvo, kolesarjenje, smučanje) v povezavi z družinskim turizmom (bogate zgodbe kočevarske dediščine ipd.). Občina Semič želi skupaj z drugimi deležniki (CŠOD Lipa, upravljavec smučišča Gače d.o.o.) ter z nekaterimi nevladnimi organizacijami izpostaviti potenciale Črmošnjiške doline in jih povezati ter razvijati kot celovito, prostorsko in programsko zaokroženo ter prepoznavno destinacijo. V ta namen je naročila izdelavo zasnove prostorskega razvoja Črmošnjiške doline. Predmet zasnove je urejanje prostora na način, da se bo to območje razvilo v destinacijo za pohodniške in kolesarske izlete v naravo, šport in naravoslovni turizem (opazovanje/doživljanje narave) v povezavi z zgodovinskim ozadjem kočevarske kulture. V idejni zasnovi se predvidi celostno urejanje in povezovanje celotnega območja ter hkrati posamezne ureditve, s katerimi se bo ustvarilo prijazno in izobraževalno okolje za aktivno preživljanje časa za vse starostne skupine, za posameznike, družine in druge skupine.
Namen naloge je preveriti in omejitve in razvojne možnosti Črmošnjiške doline ter oblikovati pomemben regijski projekt, ki bo podprl razvojne potenciale Črmošnjiške doline in posameznih točk na tem območju in v okolici (pomembne povezave na turistične cilje in pomembnejša naselja v širšem območju. Naloga temelji na obstoječih programih in ureditvah v Črmošnjiški dolini ter na ideji, da lahko povezovanje le teh v celostno ponudbo Črmošnjiške doline prinese sinergijo in s tem še uspešnejši nadaljnji razvoj območja. Idejna zasnova se pripravlja na podlagi izhodišč, ki so navedena v projektni nalogi (Občina Semič, julij 2018):
• kaže se potreba po širšem načrtovanju Črmošnjiške doline v smeri aktivnega preživljanja prostega časa
• graditi program na ostankih dediščine Kočevarjev staroselcev, predvsem tehnične dediščine ob Divjem potoku (proizvodnja elektrike in žaga za dve družini)
• izhajati iz ideje, da bi bilo smučišče Gače razširjeno vse do Srednje vasi,
• zaraščanje obstoječih pohodnih poti ter ureditev poti za namene kolesarjenja,


• potreba po prenovi obstoječe učne poti Divji potok (tudi v smislu razširitve),
• pobude iz okolja za ureditev celotne doline;
• Center za šolske in obšolske dejavnosti (v nadaljevanju CŠOD) s svojimi aktivnostmi za osnovnošolsko mladino, ki se tudi kasneje z družinami vrača na izlete v naravo.
Skozi celotno nalogo območje obravnave ni trdno zamejeno in se prilagaja posebnostim posameznih programov. Naloga se v splošnem usmerja na širše območje Črmošnjiške doline, podrobneje pa se ukvarja z območjem, na katerem so že obstoječe ureditve oziroma pobude s strani naročnika. Za to območje so podane tudi podrobnejše usmeritve in rešitve.
Pojem Črmošnjiške doline ni enoznačno določena enota, nanaša se namreč na naselje Črmošnjice z okolico, pa tudi na dolino potoka Črmošnjičica. Kulturno zgodovinsko je opredeljeno tudi z območjem bivanja Kočevarskih staroselcev.
Širše območje Črmošnjiške doline se lahko opredeli glede na vodotok Črmošnjičica, ki izvira pri Črmošnjicah ter se v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah izliva v Radešico. Ob naselju Črmošnjice se v Črmošnjičico izliva Divji potok, ki je po nekaterih virih imenovan tudi že Črmošnjičica in izvira v bližini vasi Brezovica pri Črmošnjicah. Če torej upoštevamo celotno dolino potoka Črmošnjičica (vključno s pritokom Divji potok), lahko povzamemo, da sega širše območje Črmošnjiške doline vse od Brezovice pri Črmošnjicah na jugu, do vasi Podturn na severu. V knjigi Črmošnjiško-Poljanska dolina in njeni ljudje (Marija Makarovič, 2005), kjer so popisane zgodovinske razmere ter pričevanja Kočevarskih staroselcev in Slovencev na tem območju, je Črmošnjiško – Poljanska dolina opredeljena kot območje katastrskih občin Črmošnjice, Podstenice, Kočevske Poljane in Stare Žage. Glede na to opredelitev in skladno z geografsko obliko celotne doline, ki se na meji med današnjima občinama Semič in Dolenjske Toplice zoža, lahko zaključimo, da je del doline, ki je na območju občine Semič, lahko poimenovan Črmošnjiška dolina, medtem ko je del doline na območju občine Dolenjske Toplice, imenovan Poljanska dolina. Za potrebe te naloge smo torej ožje območje Črmošnjiške doline opredelili del doline potoka Črmošnjičice, ki leži na območju občine Semič (katastrska občina Črmošnjice). V območje obravnave so poleg same doline vključene tudi lokacije na hribovitih območjih vzhodno in zahodno od doline.
V Črmošnjicah so po podatkih iz veljavnega občinskega prostorskega načrta občine Semič na voljo stavbna zemljišča, na katerih bo po izgradnji komunalne opreme možna gradnja stanovanjskih hiš in apartmajskih objektov.
Največje in osrednje naselje Črmošnjiške doline so Črmošnjice. Gručasta vas ima 125 prebivalcev in leži na nadmorski višini 412 m, ob regionalni cesti Črnomelj–Soteska. Na obravnavanem območju so poleg Črmošnjic še naslednja stalno naseljena podeželska naselja: Srednja vas, Brezovica pri Črmošnjicah, Blatnik pri Črmošnjicah ter Vrčice v dolini ter manjši zaselki na hribovitih območjih: Komarna vas, in Planina ter počitniško naselje Gričice. Poleg tega so na območju Toplega vrha, kjer so ruševine nekdanjega naselja, gospodarski objekti kmetije.

Jelka Hudoklin, vodja projekta


Polona Kambič o projektu