V Beli krajini so se prebudili v sončno božično jutro, dela pa so, kolikor je bilo to mogoče, opravili pred svetim večerom. Na Božič pa le najnujnejše: oskrba živali in dela nujnih služb.
»Kakovo je vreme na Božič, takovo bo poklje se leto«, Adlešički pregovor.
V Krajinskem parku Kolpa je živih še veliko navad in običajev povezanih s temi prazničnimi dnevi, še več pa jih imajo »na zalogi« kot spomin, saj so se uporabljale še pred nekaj desetletji. Kako je danes in kako je bilo nekoč na tak dan so pokazali v Šokčevem dvoru, domačiji-muzeju v Žuničih.
Postavljanje jaslic, božičnega drevesa, urejanje hiše, peka božičnika, spravljanje pomembnih rekvizitov pod prt mize v prvi hiži, odhod k živini in polnočka.
Gospodinje so na božični večer spekle poseben svečan kruh – poprtnik ali božičnik. Tega je zjutraj 1. januarja dobila živina in družina – da bi bili vsi zdravi. Kos božičnika se spravi in nese tudi v vinograd na dan sv. Vincenca, ko se obreže prva trta. Tudi sicer se ta kruh ali drobtine skrbno čuvajo za pomembne posege pri zdravljenju živali.
Pred odhodom k polnočki (polnočni maši) je treba narediti doma več stvari:
Na prt dati nekaj denarja – in potem ga – če je vse prav, ne bo manjkalo vse leto.
Pod prt dati nož in ga ob vrnitvi od maše shraniti ter se z njim pokrižati, če imamo težave z bezgavkami – takoj bo odleglo
Pod prt dati tudi brus (oslo). Z njim se križati, če imamo težave z vidom ali ječmen v očesu.
Pod prt pa lahko damo še različna semena (pšenico, rž, ječmen, koruzo, ajdo, proso…), ki imajo zdravilno moč in pridelek bo tudi dober
Vinogradništvo je pomembna dejavnost in če želimo izvedeti kje bo prihodnje leto klestila toča, damo pod prt tri kupčke grobe morske soli. Vsakemu kupčku določimo ime fare (naše in sosednjih). Ko se vrnemo od polnočke preverimo, če se je kateri kupček stopil – tam bo prihodnje leto toča naredila škodo.
In še veliko je teh starih običajev in vraž.
Foto: Tončka Jankovič, Boris Grabrijan
Galerija
