V Gostišču Veselič v Podzemlju so gostili večer "Bilo je… Kdo je bil … Matija Tomc".
Na dogodku, ki ga je vodil Toni Gašperič, je beseda tekla o skladatelju Matiji Tomcu, v programu so njegove skladbe izvajali Kvintet Dolc in pevski zbor Doma starejših občanov Metlika Vitice"Skladatelj Matija Tomc ima izredne zasluge za cerkveno in liturgično petje in glasbo, zlasti še v prenovi bogoslužja po drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Reči smemo, da je njegovo delo bistveni sestavni del slovenske glasbene kulture," je dejal ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar 10. februarja 1986 ob grobu skladatelja, ki se je rodil na božični praznik pred 100 leti.
Matija Tomc je bil po rodu Belokranjec. Rodil se je 25. decembra 1899 v Kapljiščih, vasici ob Kolpi, ki spada pod župnijo Podzemelj. "V družini posebnega smisla za glasbo ni bilo," je povedal. "Mama niso nikoli peli, oče tudi ne, jaz pa sem že kot otrok rad poslušal narodne pesmi, ki so jih peli fantje, ko so zvečer vasovali."
Njegovo nadarjenost za glasbo je odkril kaplan Pavlin Bitner, ki ga je tudi spravil v šole. Prva dva razreda osnovne šole je končal v Podzemlju, druga dva in še prvi razred (tedaj osemletne) gimnazije pa v Novem mestu, kjer je pričel tudi glasbeni pouk pri skladatelju Ignaciju Hladniku (klavir, violina, petje). Potem je šel v Škofove zavode v Šentvid nad Ljubljano, kjer je ostal do mature (1920). "Šentviška gimnazija je bila v vsakem oziru vzorno urejena, tudi glede glasbenega življenja. Imeli smo svoj zbor, svoj orkester; jaz sem pri orkestru igral violino, violo, rog, v šesti gimnaziji (petnajstleten) sem že igral na orgle na koru."
Po maturi se je vpisal na bogoslovje in bil leta 1923 posvečen v duhovnika. Po končanem študiju je bil eno leto kaplan v Mokronogu, potem je šel za študijskega prefekta v Šentvid, hkrati pa je študiral glasbo (klavir in harmonijo) v Ljubljani. Škof Jeglič ga je leta 1926 poslal na Dunaj, kjer se je na Glasbeni akademiji pripravljal na poklic profesorja glasbe na šentviški škofijski gimnaziji, ki ga je opravljal do leta 1941, ko so jih pregnali Nemci. Leta 1946 je šel na župnijo Domžale, kjer je bil dve leti kaplan, nato pa petindvajset let župnik, vse do svoje zlate maše (1973). Natančno je opravljal vse svoje duhovniške dolžnosti, ob tem pa pridno deloval tudi na glasbenem področju. "V fari sem veljal samo za dušnega pastirja, zunaj nje pa samo za skladatelja." Partitura njegovega rodovitnega življenja se je zaprla 8. februarja 1986.
Projekt »Bilo je …« je Združenje splošnih knjižnic Slovenije leta 2014 nagradilo kot najboljši projekt slovenskih splošnih knjižnic za inovativno storitev za uporabnike.
Toni Gašperič o Matiji Tomcu
Galerija
