Razstava Baragovo življenje, vpeto v čipko je po prvi postavitvi v Baragovi galeriji Trebnje v januarju 2019, prejšnji teden odpotovala na gostovanje v Stično, v Muzeju krščanstva na Slovenskem, kjer bo na ogled do 16. junija 2019. Razstavo je v petek, 17. maja odprl župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic, skupaj z mag. Natašo Polajnar Frelih, direktorico Muzeja na krščanstva na Slovenskem in Marijo Prosenik, vodjo Klekljarske skupine Žnurce. Za glasbene utrinke pa je tudi tokrat poskrbela Glasbena šola Trebnje.
V sklopu projekta Baraga in čipka kot niti sodelovanja (akronim BA-ČI), ki ga vodi Občina Trebnje skupaj s Klekljarsko skupino Žnurce (sekcijo Kulturnega društva Trebnje), so si Žnurce zastavile drzen in plemenit cilj: skozi čipko, ki je tako bogat del slovenske kulturne dediščine, da jo je Unesco pred nedavnim uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, pripovedujejo zgodbe o življenju in delu poznanega slovenskega misijonarja Friderika Ireneja Barage. Čeprav čipka v Trebnjem nima dolge tradicije, želijo Žnurce le-to začeti s svojevrstnim načinom klekljanja, predvsem pa s svojevrstno vsebino.
Razstava uprizarja Friderika Ireneja Barago in njegovo pot iz rodnega Trebnjega oziroma Male vasi pri Dobrniču do ZDA (Michigan in Marquette), kjer je misijonaril med Indijanci. V razstavi je tako na edinstven način združena estetika čipke in življenjski moto Barage »Le eno je potrebno«.
V prostorih Muzeja krščanstva na Slovenskem, kjer tudi sicer hranijo največjo zbirko originalnih Baragovih knjižnih del, predmetov in korespondenco ter knjižni fond slovenske izseljeniške verske literature iz ZDA, Kanade, Argentine in Avstralije, razstava v svoji drugi postavitvi oživi na prav poseben in drugačen način. V muzeju namreč hranijo izjemen Baragov arhiv, ki je poleg arhiva ameriške Baragove zveze (Baraga Association) v Marquettu, najpopolnejši in edinstven v Evropi. Originalne Baragove knjige, korespondenco in nekaj osebnih predmetov je zbral in uredil salezijanski duhovnik Karel Ceglar (1912–1999), po rodu iz Stične, ki je po II. svetovni vojni živel v Kanadi. V vitrini je na razstavi na ogled izbor originalnih Baragovih knjig ter nekaj novih muzejskih pridobitev. Med njimi je zelo zanimiva pečnica z reliefom škofa Barage iz nekdanjega Plečnikovega Baragovega semenišča za Bežigradom v Ljubljani (danes Festivalna dvorana). Okoli leta 1970, ko so preurejali stavbo in ob tem podirali peči zaradi napeljave centralnega ogrevanja, jo je pred uničenjem rešil Marko Raztresen, ki je takrat kot študent živel v tej stavbi.
V sklopu projekta bo razstava v prihajajočih mesecih odpotovala še v Dolenjske Toplice in Žužemberk.
V teku so tudi medgeneracijske klekljarske delavnice, katerih namen je združevanje in kvalitetno preživljanje prostega časa za vse generacije, pred kratkim pa so zaključili tudi literarni natečaj »Zgodba o dobrih ljudeh«. Rezultate natečaja in s tem prejemnika nagrade ter nastali zbornik črtic bodo predstavili v petek, 28. 6. 2019, v Trebnjem, saj takrat obeležujejo tudi spominske dneve Friderika Ireneja Barage.
*Razstava in ostale aktivnosti so organizirane v sklopu projekta Eno je potrebno - Baraga in čipka kot niti sodelovanja, ki ga sofinancira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
Galerija
