V Deželi kozolcev v Šentrupertu, muzeju kozolcev na prostem, se bo danes ob 17. uri z razstavo ustvarjenih likovnih del končal prvi slikarski tabor Umetnije med kozolci. V idiličnem okolju muzeja so od torka ustvarjali akademski slikarji Janez Kovačič, Veljko Toman, Igor Banfi, Rado Jerič in Franc Golob.
Iz Dežele kozolcev so sporočili, da želijo s slikarskim taborom v zavetju kozolcev prispevati k ohranjanju kulturne dediščine, povezovati generacije in prenašati znanje med akademsko izobraženimi umetniki ter ljubiteljskimi slikarji.Tako so zadnji dan tabora namenili tudi obisku šolarjev bližnje Osnovne šole dr. Pavla Lunačka, ki danes ustvarjajo pod mentorstvom omenjenih slikarskih gostov. Med šentrupertskimi kozolci so hkrati z akademsko izobraženimi likovniki ustvarjali tudi lokalni umetniki, danes pa so se jim pridružile še članice Univerze za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale.
Ob razstavi likovnih del sodelujočih umetnikov so pripravili raznolik kulturni program, na taboru sodelujoči akademski slikarji pa bodo Deželi kozolcev podarili eno od ustvarjenih del.
Ta bodo po zaključku razstave izobesili v informacijskem središču Dežele kozolcev. Z likovnim taborom nameravajo prireditelji nadaljevati prihodnja leta, so še povedali za STA.
V Deželi kozolcev so na južnem obrobju Šentruperta postavili 19 izvirnih kozolcev oziroma njihovih različic in jih restavrirali. V muzeju, ki so ga odprli leta 2013, je zastopanih vseh šest vrst kozolcev: enojni, enojni s plaščem, enojni vzporedni, dvojni nizki kozolec, kozolec na kozla in toplar.
Najstarejši in tako imenovani Lukatov kozolec, ki je edini krit s slamo, je iz leta 1795. Vsi drugi razen enega, ki je iz okolice Ivančne Gorice, pa izvirajo iz Mirnske doline. Na območju muzeja so uredili še center za ohranjanje kulturne dediščine in informacijsko središče.
Galerija
