V Belokranjskem muzeju v Metliki se bo popoldne začel tridnevni znanstveni simpozij z mednarodno udeležbo Bela krajina i(n) Žumberak - Fenomeni meje.
S tem hrvaško-slovenskim projektom želijo njegovi partnerji vzpostaviti vrsto večletnih dejavnosti na obmejnem območju južnih pobočij slovenskih Gorjancev oziroma hrvaškega Žumberka.
Prireditelji omenjenega znanstvenega simpozija so zapisali, da je temelj projekta prizadevanje, da bi meddržavno slovensko-hrvaško mejo razumeli tudi kot obojestransko obmejno območje ter bolj kot povezovalni in manj kot "element delitve".
Z omenjenim prizadevanjem želijo opozoriti na raznolikost in številne vidike življenja na in ob tej meji. Te bodo med drugim osvetlili z geografskega, arheološkega, zgodovinskega, literarnega, lingvističnega, muzikološkega, etnološkega, ekonomskega, sociološkega, političnega, pravnega in etičnega vidika. Oziroma iz kateregakoli drugega vidika, ki bo prispeval k razumevanju te problematike, pri čemer bo belokranjsko-žumberška meja zgolj izhodišče za tovrstna razglabljanja, so pojasnili.
V sklopu prvega dela projekta so pretekle dni v Galeriji Kambič v Metliki odprli razstavo Tihe priče vere, dediščine in razkošja, ki sta jo pripravila Hrvaški restavratorski zavod in Arheološki muzej iz Zagreba in ki predstavlja cerkev sv. Nikolaja škofa v Žumberku.
Slovenski partnerji projekta Fenomeni meje so metliški Belokranjski muzej, Oddelek za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, ljubljanski Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Zgodovinski arhiv Ljubljana.
Hrvaško stran zastopajo Zagrebško arhivsko društvo, zagrebški Arheološki muzej, zagrebški Hrvaški restavratorski zavod in Mestni muzej Jastrebarsko, so še sporočili prireditelji omenjenega znanstvenega srečanja.
Galerija
