Tokrat smo s strokovno vodjo Dolenjskih lekarn spregovorili o neželenih učinkih zdravil.
Ali ima vsako zdravilo neželene učinke?
Zdravila obstajajo zato, da nam pomagajo zdraviti bolezen ali lajšati znake neke bolezni. Seveda pa zdravila niso popolna in včasih lahko pri določenih posameznikih povzročijo neželene učinke – to je še bolj verjetno, če zdravila ne jemljemo po navodilih. Tudi če bi spili več litrov vode naenkrat, bi zagotovo imeli težave, kajne?
Pri zdravilih velja, da so neželeni učinki zdravil običajno blagi in da se največkrat pojavljajo ob začetku jemanja novega zdravila, čez nekaj časa pa izzvenijo. Najpogosteje poročani neželeni učinki pri zdravilih so izpuščaj, rdečina, bolečina, oteklina, povišana telesna temperatura, utrujenost, glavobol, bruhanje in alergijske reakcije.
Neželeni učinki se pogosteje pojavljajo pri starejših ljudeh, otrocih, bolnikih z večjim številom bolezni in več zdravili ter pri bolnikih s slabšim delovanjem jeter ali ledvic. Če spadate v katero izmed naštetih skupin, morate biti še posebej pozorni na morebiten pojav neželenega učinka.
Ali moramo pred uporabo vsakega zdravila prebrati navodilo za uporabo?
Da, to je vsekakor zaželeno, vendar pa pogosto ni dovolj. Bolniki imajo težavo s pravilno interpretacijo zapisanih trditev, zato vedno svetujemo posvet v lekarni. Navodilo za uporabo zdravila, ki je priloženo vsakemu zdravilu, je zelo pomemben dokument, ker vsebuje navodila za jemanje zdravila, poleg tega pa tudi seznam možnih neželenih učinkov. Vendar moramo biti pozorni na stopnjo pogostosti neželenega učinka zdravil – našteti neželeni učinki se namreč nikakor ne pojavijo pri vseh uporabnikih zdravila. To pomeni, da morate imeti kar srečo, da se ravno pri vas pojavi neželeni učinek.
Pojavnost neželenega učinka zdravil
zelo pogosti ≥ 1/10 bolnikov
pogosti ≥ 1/100 do <1/10 bolnikov
občasni ≥ 1/1000 do <1/100 bolnikov
redki ≥ 1/10000 do <1/1000 bolnikov
zelo redki < 1/10000 bolnikov
neznana … ni mogoče oceniti iz razpoložljivih podatkov
Neželeni učinki se najpogosteje pojavljajo pri antibiotikih – značilne težave so driska, slabost in bruhanje, ki jih lahko blažimo s probiotiki. Najbolj nevaren neželeni učinek je preobčutljivostna reakcija, ki se zgodi sicer redko, toda takrat je treba zdravljenje nemudoma prekiniti.
Neželene učinke pogosto povzročajo protibolečinska zdravila iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, in sicer težave z želodčno kislino, slabost in krvavitve v prebavilih. Druga skupina protibolečinskih zdravil z močnim učinkom zmanjša reflekse in povzroča zaspanost, zato velja prepoved vožnje. Pri zdravilih proti strjevanju krvi moramo biti pozorni na pojav krvavitev, ki se lahko pojavijo na sluznici v ustih ali nosu, v prebavilih in v sečilih. Pri zdravilih za zniževanje krvnega tlaka se pogosto pojavlja vrtoglavica, zlati v prvih tednih jemanja, pri zdravilih za zniževanje sladkorja v krvi pa slabost in hipoglikemija.
Če sumite, da vam neko zdravilo povzroča neželene učinke, se naprej pogovorite z zdravnikom ali farmacevtom. Nenadna prekinitev ali prehitro prenehanje jemanja določenih zdravil lahko povzroči resne težave – včasih se mora odmerek zdravila postopno zmanjševati, pod nadzorom zdravnika. Ravno tako ne bodite prehitri pri sodbi, da gre za neželeni učinek. Določen simptom, ki je naveden v navodilu za uporabo lahko povzroči nek drug dejavnik – npr. vročina je lahko posledica okužbe, glavobol pa povišanega krvnega tlaka ali stresa, ne pa neželeni učinek zdravila.
Kaj je namen mednarodne kampanje #MedSafetyWeek, ki je potekala v začetku meseca?
Namen vsakoletne mednarodne kampanje #MedSafetyWeek, ki je potekala letos od 4. do 10. novembra, je ozaveščanje javnosti glede neželenih učinkov in pomembnosti poročanja o domnevnih neželenih učinkih. #MedSafetyWeek vsako leto organizira podporni center Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, World Health Organization) za spremljanje varnosti zdravil.
Vsa zdravila se tudi po prihodu na trg pozorno spremlja. Skladno s pridobljenimi podatki proizvajalci zdravil posodobijo navodilo za uporabo, ki je priloženo vsaki škatlici zdravila.
Zdravila, za katera Evropska agencija za zdravila določi, da je pri njih treba dodatno spremljati varnost, imajo v povzetku glavnih značilnosti in navodilu za uporabo navzdol obrnjen črn trikotnik z navedbo, da se zanj izvaja dodatno spremljanje varnosti.
Podobno kot v ostalih evropskih državah je tudi v Sloveniji vzpostavljen sistem poročanja o neželenih učinkih zdravil, v katerem sodelujejo vsi zdravstveni delavci in tudi bolniki. Tako lahko tudi bolniki prispevate k pravilnemu zapisovanju in opozarjanju o možnih učinkih posameznega zdravila. O sumu na neželen učinek zdravila lahko obvestite farmacevta v lekarni, ki bo poskrbel za prijavo.
Pomembno je, da zdravila jemljemo odgovorno. V lekarnah opažamo, da določeni bolniki opuščajo uporabo zdravil zaradi strahu pred neželenimi učinki, toda moramo vedeti, da lahko s tem naredimo več škode kot koristi. Če ste v dvomu, se pred tako pomembno odločitvijo posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.