Pri spomeniku na Cviblju nad Žužemberkom, ki so ga leta 1961 v spomin na več kot 2200 padlih borcev postavili nad grobnico s posmrtnimi ostanki partizanov, padlih v suhokranjskih osvobodilnih bojih, je bila danes tradicionalna žalna slovesnost. Zbrane je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je pri spomeniku položil venec.
Na spominskem kompleksu pri spomeniku kiparja Marjana Tepine so se spomnili več kot dva tisoč padlih borcev in aktivistov osvobodilne fronte, med katerimi so bili suhokranjski rojaki, partizani z vseh koncev Slovenije in tudi več pripadnikov tujih enot.Zbrane je nagovoril še žužemberški župan Franc Škufca, delegacije države, generalštaba Slovenske vojske, diplomatskih predstavništev držav, katerih borci so padli v Suhi krajini, borčevskih organizacij in drugih pa so položile spominske vence.
Med borci, ki so padli v suhokranjskih osvobodilnih bojih so bili tudi pripadniki tujih enot. Po doslej znanih podatkih je tam padlo približno 140 antifašistov in antinacistov iz več evropskih držav, Avstrije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Litve, Madžarske, Makedonije, Rusije, Srbije in Ukrajine. V napadih partizanov na sovražno postojanko Žužemberk so sodelovala tudi letala Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Pod spomenikom je grobnica, vendar pa v njej niso pokopani vsi, ki so navedeni na njegovih kamnitih ploščah. Na njih je vklesano 1150 imen slovenskih in drugih borcev ter žrtev z območja Dolenjske, po zadnjih raziskavah pa je število teh naraslo na več kot 2200. Cvibeljski spomenik ima status kulturnega spomenika in spomenika tujih armad.
Žalno slovesnost je pripravil odbor VII. korpusa, glavni odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, novomeško območno združenje Zveze združenj borcev za vrednote NOB, krajevni odbor Zveze borcev Žužemberk in tamkajšnja občina.
Govor predsednika države, Boruta Pahorja, na slovesnosti v Žužemberku
Predsednik države, Borut Pahor, na obisku v Žužemberku
Galerija
