F&V: 130-letnica Grma - centra biotehnike in turizma

Slovenija se mora potruditi, da bo podeželje ostalo njena prednost, je kot slavnostni govornik na današnji prireditvi ob 130-letnici novomeške Kmetijske šole Grm dejal predsednik republike Borut Pahor. V govoru, ki ga je naslovil predvsem na dijake, študente in diplomante te šole, je pozval k nadaljnjemu in h kakovostnemu razvoju podeželja.

Pahor, ki je govor začel s podatkom, da bo 65 odstotkov letošnjih prvošolčkov po končanem študiju opravljalo poklice, ki jih danes še ni, je poudaril, da sodobnim razvojnim smernicam sledi tudi novomeška kmetijska šola, hkrati pa jih skuša razumeti in delno tudi usmerjati.

Ob tem je opozoril, da polovica slovenskega prebivalstva živi na podeželju in da je to glede na druge države osrednje in zahodne Evrope slovenska primerljiva prednost. Dodal je, da razvoj podeželja in kakovost življenja na podeželju v sodobni Sloveniji ostajata redki prednosti, v kateri je treba vlagati še naprej.

Nadaljnji razvoj podeželja je označil za nalogo novih naraščajev, hkrati pa je izpostavil, da bo razvoj infrastrukture in novih informacijskih tehnologij na deželi v prihodnosti omogočil boljše življenje kot v mestih.

Za obet prihodnosti in razvoja podeželja je Pahor označil tudi gojence novomeške kmetijske šole, v zadnjem delu govora pa je te pozval k ambicioznosti in prizadevnosti, ter da naj svoje delo po končanem študiju opravljajo z radostjo in kot poslanstvo.

Pred predsednikom republike je na oder stopil tudi direktor Grma Novo mesto - centra biotehnike in turizma Tone Hrovat, ki je po pozivanju k okrepitvi slovenske prehranske samooskrbe opozoril na razvojno naravnost te šole, ki je zrasla na tradiciji in temeljih leta 1886 ustanovljene Kmetijske šole Grm.

Sicer ima današnja šola pet enot, skupaj pa jo obiskuje več kot 1300 dijakov in študentov, je navedel Hrovat. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.

Slovensko kmetijsko šolstvo sicer korenini še v obdobju Avstroogrske. Leta 1873 so namreč v Slapu pri Vipavi ustanovili Vinorejsko in sadjarsko šolo, leta 1886 so jo preselili na novomeški Grmski grad in jo poimenovali Vinarska, sadjarska in poljedelska šola na Grmu na Dolenjskem. Ta je postala žarišče znanja in napredka v kmetijstvu v slovenskem in lokalnem merilu. Slovela je kot kakovostna in ugledna, njene strokovnjake so čislali po vsej monarhiji.

Zgodovinska pot, ki se je začela na Grmskem gradu, se je nadaljevala tudi v Jugoslaviji. Leta 1983 so šolo preselili na obrobje Novega mesta v Sevno pod Trško goro, zaradi ugleda pa je ohranila staro grmsko ime. Leta 2007 se je matična Kmetijska šola Grm z novomeško Srednjo šolo za gostinstvo in turizem povezala v Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma.