V Brežicah bodo danes opoldne uradno odprli hidroelektrarno Brežice, predzadnjo in najzmogljivejšo elektrarno v verigi petih hidroelektrarn na spodnji Savi. Graditi so jo začeli marca 2014, po uspešnem tehničnem prevzemu pa je v ponedeljek začela poskusno obratovati. Slavnostni govornik na slovesnosti bo predsednik vlade Miro Cerar.
V družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) so opozorili, da današnje odprtje ni namenjeno širši javnosti, saj bodo tej hidroelektrarno Brežice podrobneje predstavili ob dnevu odprtih vrat, ki bo v soboto, 7. oktobra, med 9. in 13. uro. Ogled hidroelektrarne bo takrat možen v skupinah do 30 obiskovalcev.V novozgrajeni hidroelektrarni Brežice, kjer so zadnje dni opravljali tehnični prevzem, so v ponedeljek prejeli odločbo o uspešno opravljenem postopku. Takrat se je začelo tudi njeno enoletno poskusno obratovanje. Po zadnjih ocenah bo celotna naložba v gradnjo hidroelektrarne Brežice brez davka dosegla 278 milijonov evrov. Od teh naložba v njen energetski del približno 118 milijonov evrov, naložba v infrastrukturni del z vodno akumulacijo pa približno 160 milijonov evrov.
To je četrta hidroelektrarna v verigi petih na spodnji Savi z nazivno močjo 45 megavatov. Elektrarna je pretočno-akumulacijska s tremi vertikalnimi agregati z nazivnim pretokom 500 kubičnih metrov na sekundo in s petimi pretočnimi polji. Njena letna proizvodnja bo v povprečju 161 gigavatnih ur. Predvidoma bo obratovala samodejno, brez posadke in daljinsko vodeno.
Po podatkih spletne strani HESS so verigo hidroelektrarn na spodnji Savi začeli graditi leta 2002. Trenutno jo sestavljajo hidroelektrarne Boštanj, Arto-Blanca, Krško in Brežice, zadnja v verigi pa bo hidroelektrarna Mokrice.
V gradnjo prvih štirih - tako njihovega energetskega kot infrastrukturnega dela - so brez davka vložili skupaj nekaj manj kot 650 milijonov evrov. Gradnja zadnje hidroelektrarne Mokrice ob slovensko-hrvaški meji pa naj bi brez davka stala približno 150 milijonov evrov. Približno polovica navedene vsote naj bi šla za njen energetski in preostanek za infrastrukturni del.
Po nedavni napovedi ministrice za okolje in prostor Irene Majcen naj bi za hidroelektrarno Mokrice še letos zagotovili naložbeni program, po katerem bi del denarja zanjo zagotovili iz sklada za vode in del iz podnebnega sklada. Glede preostalega dela pa se še niso dokončno dogovorili.
Po besedah ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča naj bi mokriško hidroelektrarno začeli graditi prihodnje ali najkasneje leta 2019, kar pomeni, da bi verigo hidroelektrarn na spodnji Savi končali leta 2021 ali 2022.
Sicer pa se je današnjega odprtja HE Brežice udeležil tudi predsednik vlade dr. Miro Cerar, ki si je že januarja letos ogledal potek del na tem največjem energetsko-infrastrukturnem projektu, je v svojem nagovoru poudaril, da je »izgradnja HE Brežice ne le uresničitev dobre gospodarske ideje, ampak tudi pomembno sporočilo, da je cilje energetske politike Slovenije možno uresničiti«.
Premier Cerar je dodatno izpostavil, da nam »uspešna in hitra gradnja HE Brežice dokazuje, da imamo v Sloveniji dovolj domačega znanja in sposobnih podjetij, da lahko izpeljemo tudi tako velike infrastrukturne projekte, kot je ta. Zavedati se namreč moramo, da gre za enega večjih tovrstnih projektov tudi na ravni celotne EU«. Premier je dodal, da tudi zaradi pozitivne zgodbe pri HE Brežice z optimizmom zre na začetek gradnje drugega tira. To je namreč še en projekt, ki ga Slovenija za moderen razvoj nujno potrebuje. »Zavedati pa se moramo, da so vsi ti projekti med seboj povezani. Namreč brez kvalitetne, zanesljive in okolju prijazne električne energije ne moremo izkoristiti celotnega potenciala drugega tira«, dodaja premier.
Premier dr. Cerar ob tem poudarja, da bo veriga hidroelektrarn na spodnji Savi prispevala k povečanju zanesljivosti oskrbe z električno energijo v Sloveniji, predvsem pa bo pripomogla k povečanju deleža električne energije iz obnovljivih virov. Vlada si prizadeva za zmanjšanje energetske odvisnosti in se hkrati zaveda, da mora Slovenija izpolnjevati domače in mednarodne okoljske obveznosti skozi učinkovito rabo energije in energetsko upravljanje.
Premier izpostavlja, da je njegova »vizija Slovenije zelena Slovenija, zato se zavzemam za izrabo zelene obnovljive energije. To je naša prihodnost«. Dodal je, da hidroelektrarne proizvajajo okolju prijazno energijo, ki je rezultat slovenskih naravnih danosti. »Te bi morali v Sloveniji, s ciljem energetske samopreskrbe, bolj preudarno izkoriščati,« opozarja premier. Zato moramo nadaljevati z gradnjo zadnje v verigi hidroelektrarn na Spodnji Savi, z izgradnjo HE Mokrice, je prepričan premier.
Predsednik vlade je še poudaril, da izgradnja HE Brežice ni ključna samo zaradi pomembnega povečanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, ampak tudi zaradi izboljšanja poplavne varnosti v Občini Krško in Občini Brežice. Pomembno se urejajo vodotoki ter se skrbi za podtalnico. Premier je poudaril, da si prizadeva za še več takih investicij, ki imajo na okolje tako multiplikativen učinek kot HE Brežice.
HE Brežice so četrta v verigi petih hidroelektrarn na spodnji Savi. Pobuda za njeno izgradnjo je bila dana že leta 2006, sama gradnja pa se je začela v letu 2014. Ta vlada je konec leta 2014 pridobila gradbeno dovoljenje in zagotovila manjkajoča finančna sredstva za dokončanje gradnje.