Slovenska turistična organizacija je na ITB Berlin prejela ugledno nagrado World legacy award v kategoriji trajnostnega upravljanja destinacije. Predstavniki National Geographica so v okviru ocenjevanja obiskali tudi Deželo kozolcev Šentrupert in bili očarani!
Muzej v Šentrupertu na Dolenjskem je tako postal del mozaika izjemno uspešne turistične zgodbe Slovenije. Zato so se odločili organizirati danes med 11. in 12. uro brezplačno vodenje po muzeju kozolcev, da bi razširili znanje o kozolcih in ostalih sušilnih napravah v Deželi kozolcev.Poročali smo že, da je ob 20-letnici projekta oziroma gibanja za ohranitev slovenskih kozolcev v sodelovanju s somišljeniki iz Avstrije in Italije dozorela pobuda za uvrstitev kozolcev na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
Slovenski kozolec od nekdaj velja za eno od pomembnih inovacij kmeta, ki se je oblikovala in izpopolnjevala skozi stoletja. Je tudi tradicionalni simbol slovenskega podeželja in je še vedno živ spomenik ljudskega stavbarstva. Kozolci bogatijo krajino od izvira Drave do Kolpe in Sotle, v Italiji, Avstriji, Sloveniji in Švici, Slovenija pa je s kozolci najbolj bogata, v njej stoji še vsaj 6000 kozolcev, a jih je vse manj.
Ta prizadevanja podpira tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Kot je poudaril na današnjem dogodku, je pomembno, da smo s svojo zgodovinsko dediščino povezani. "Če jo obnavljamo in hkrati prenesemo še v svetovno dediščino, potem pa naredimo še nekaj več za ohranitev našega naroda," je prepričan.
Pri ohranitvi kozolcev je sicer ključna vloga samega lastnika kozolca. "On se odloča o tem, ali ga bo še imel, obnovil in uporabljal ali pa ga bo podrl in požgal," je izpostavil Mežek. Vendar, kot opozarjajo kmetje, je vzdrževanje kozolcev drago in jim predstavlja breme, če služijo le temu, da stojijo.
"Lastniku je težko naložiti odgovornost," se zaveda Mežek, zato je ključno vprašanje, kako lastniku pomagati, da bi ohranjal to našo skupno stavbarsko dediščino in element, ki bogati kulturno krajino.
Minister Židan je pojasnil, da je bilo do pred enim letom te objekte možno obnavljati tudi preko programa razvoja podeželja in nekaj jih je bilo na ta način obnovljenih. Sedaj pa sredstev za to v tem programu ni, ker so se premaknila v fond za lokalne akcijske skupine, ki pa so v celoti regionalno vezan program in če se v regiji odločijo, da je to zanje pomembno, se lahko s tega naslova sofinancira tudi obnova kozolcev.
Branka Brcar iz Dežele kozolcev Šentrupert o nagradi in pobudi za UNESCO
Galerija
