Po dolgih letih negativnega poslovanje je KZ Krka v letu 2016 poslovala pozitivno. Tekoče poslovanje je sicer še vedno negativno, je pa zadruga odprodala poslovne nepremičnine, ki zadrugi predstavljajo breme, reprogramirala in sanirala obveznosti do banke in dobaviteljev, kar bodo nadaljevali tudi v letu 2017. Tako je poslovanje zadruge strnil v.d. direktor KZ Krka Anton Prus, ki je svojo dolžnost nastopil februarja letos.
Zadruga KZ Krka, ki združuje 291 članov in ima sklenjene pogodbe s 400 kooperanti, je v letu 2016 ustvarila 26,5 milijonov evrov skupnih prihodkov 8,4 % manj kot leta 2015. Glavna vzroka za padec prihodka sta zaprtje nekaterih nedonosnih trgovin in zmanjšanje odkupnih cen kmetijskih izdelkov. Je pa zadruga zaradi zmanjševanja števila zaposlenih povečala dodano vrednost na zaposlenega je znašala 28.738 evrov, kar je 54 % več kot preteklo leto. »Zelenjavi je od v letu 2016 padla odkupna cena za 8 %, cene za mleko so bile pa tako nizke, da pridelovalci niti stroška proizvodnje nismo pokrili.« dodatno pojasnjuje predsednik zadruge KZ Krka Matjaž Brezovar.KZ Krka je pomemben oskrbovalec z lokalno hrano, saj so lani odkupili 3.000 ton sadja in zelenjave, 4.000 glav živine in skoraj 20 mio litrov mleka. »Na vprašanje kmetijstva v prihodnosti je težko odgovoriti, saj se stanje na trgu nenehno spreminja, kar otežuje preživetje tako zadrugi, kot pridelovalcem,« je pritrdil težki situaciji v kmetijstvu še predsednik nadzornega odbora KZ Krka Pavel Vidic, in dodal: »Prihodnost vidim predvsem v povezovanju in skupnem dogovarjanju vseh vključenih za isto mizo. Pridelovalci bomo morali stopiti skupaj in ustvariti zgodbo ki daje prepoznavnost KZ Krki in slovenskemu kmetijstvu. Sicer smo zelenjadarji v Sloveniji zadnja leta povezani v okviru zelenjadarske verige, vendar je vedno težje dobiti posluh tistih, ki so odgovorni za stanje kmetijstva v Sloveniji.« Veliko izgubo tako za pridelovalce in zadrugo predstavljajo neodkupljeni proizvodi. Veliko pridelka slabše kakovosti se zavrže, kar pridelovalcem in odkupovalcem prinaša izgubo. Priložnost za razvoj in višanje dodane vrednosti v kmetijstvu zagotovo predstavlja predelava.
Mnogo problemov podeželja se rešuje s pomočjo zadruge: tukaj so številna delavna mesta, ohranja se kulturna krajina, tipična podoba podeželja, tradicionalne recepture in izdelki, da ne govorim o samooskrbi Dolenjske z lokalno hrano. Kmetje potrebujejo zadrugo. Zadruga bo temelj dolenjskega in belokranjskega kmetijstva tudi v prihodnje, le da mora skupaj s pridelovalci delovati bolj povezano, bolj podjetno in bolj konkurenčno v slovenskem prostoru.
Prihodnji teden KZ Krka pripravlja tradicionalni Gregorjev sejem, katerega nosilna tema bo letos »Domače. Najboljše!"
v.d. direktorja KZ Krka Anton Prus o poslovanju
Galerija
