Odbor za promocijo kulturne dediščine Novega mesta bo prihodnjo sredo, 22. maja, pripravil Akademijo 2019 - E-promocija kulturne dediščine v porečjih Krke in Kolpe. S tovrstnim tretjim nizom predavanj in predstavitev želijo širše predstaviti območne kulturno-turistične priložnosti in jih povezano predstaviti tudi spletno.
Direktorica novomeške občinske uprave in članica omenjenega odbora Vida Čadonič Špelič je na današnji novinarski konferenci v Novem mestu povedala, da želi predlani ustanovljeni odbor po tej poti širše in tudi svetovno predstaviti bogato novomeško in širšo območno, dolenjsko, belokranjsko ter posavsko kulturno dediščino.
Predstaviti jo želijo kot glavno turistično priložnost in pri tem prikazati življenje, kulturo in delo ljudi ob območnih rekah, pri čemer stavijo na po njihovem mnenju najbolj sodoben način oz. na e-promocijo, je še dejala Čadonič Špeličeva.
Član omenjenega odbora Miha Japelj je dejal, da so letošnjo akademijo zastavili kot sklop treh predavanj. Prva dva bodo namenili predstavi različne kulturne dediščine, na tretjem bodo območni župani predstavili najpomembnejše razvojne dosežke, gospodarstvo in usmeritev promocije kulturne dediščine za spodbudo trajnostnega razvoja občinskega in regijskega turizma.
Z Akademijo 2019 želijo prispevati tudi k uresničevanju evropske deklaracije o sodelovanju pri pospeševanju digitalizacije kulturne dediščine, ki jo je aprila podpisalo 24 evropskih držav in med temi tudi Slovenija.
Sicer pa se bodo letos osredotočili na predstavitev kulturne dediščine vasi in mest v porečjih Krke in Kolpe, prikazali bodo tudi njene manj znane sestavine in predlagali ukrepe za okrepitev njene prepoznavnosti. Eden izmed ciljev akademije je tudi povezovanje tovrstnih območnih spletnih predstavitev, je dodal.
Med predavatelji letošnje akademije je Japelj še med drugimi navedel Leo Marijo Colarič s Centra biotehnike in turizma Grm Novo mesto, etnologa Janeza Bogataja, direktorico brežiškega Posavskega muzeja Alenko Černelič Krošelj, enologa Julija Nemaniča, Zorana Krstulovića z Narodne in univerzitetne knjižnice, umetnostnega zgodovinarja Milčka Komelja, direktorico Narodne Galerije Barbaro Jaki in metliškega zgodovinarja Janeza Weissa.