smučarji Svet24.si

Dnevne smučarske vozovnice za štiričlansko ...

zvok, glasba, sproščanje Svet24.si

S frekvencami do boljšega počutja in lajšanja ...

Boris Kupec 2022 Necenzurirano

Po našem razkritju razveljavili 30-milijonski ...

goncin-pl3 Reporter.si

Saj ni res, pa je! Varovana državna tožilka ...

matjaz kek mm Ekipa

Kek dobil vprašanje o Iličiću in Dragonsih, ...

kmetija uganka Njena.si

Srhljive skrivalnice ustvarjalcev Kmetije

thompson doncic Ekipa

Prizori, ki jih v NBA še ni bilo: Tako so v San ...

Novice

Državni svet v Beli krajini: o tretji razvojni osi in vse večji birokratizaciji

Piše: Državni svet Republike Slovenije

Čas objave:
13.11.2024 08:41

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič se je skupaj z državnim svetnikom Darkom Zevnikom včeraj, v torek, 12. novembra, mudil na regijskem obisku v Beli krajini. S tamkajšnjimi župani in gospodarstveniki sta spregovorila o izzivih regije, med drugim o problematiki slabih prometnih povezav, zapletih pri umeščanju v prostor, romski problematiki in odseljevanju mladih iz regije. Beseda je tekla tudi o stališčih do uvedbe druge ravni lokalne samouprave – pokrajin, za katere si prizadeva Državni svet RS.

drzavni-svet
Državni svet v Beli krajini
Državni svet
Delovni dan sta predsednik Državnega sveta RS in državni svetnik začela v Muzejski hiši Semič na sestanku z županjama, županom in predstavnikoma gospodarskih združenj. Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič je uvodoma predstavil prizadevanja Državnega sveta RS, ki se v minulih dveh mandatih zavzema za uvedbo druge ravni lokalne samouprave: »Tako lokalne skupnosti in teren kot tudi gospodarstvo razumejo, da so pokrajine potrebne, le Vlada RS žal nima posluha.« Zahvalil se je županjama in županu, da skrbijo za dobrobit občank in občanov in se trudijo s številnimi projekti.


Županja Občine Semič mag. Polona Kambič se je Državnemu svetu RS v imenu vseh županov zahvalila za podporo zakonodajnim predlogom, ki naslavljajo romsko problematiko in izrazila obžalovanje, da v Državnem zboru RS za predlagane rešitve ni bilo posluha. Ob tem je poudarila, da je ena izmed večjih težav dolgotrajnost postopkov priprave občinskih prostorskih načrtov: »Za dopolnitev občinskih prostorskih načrtov se trudimo že dve leti in pol, veliko mladih družin čaka na prostor, kjer bi lahko gradili, prav tako pa si občina želi širiti tudi industrijsko cono. Ko se začne govoriti o debirokratizaciji, je vedno prisoten strah, da se bo vse skupaj še bolj zakompliciralo. Predpisani postopki pa so vsekakor predolgi, preveč je namreč soglasodajalcev.«

drzavni-svet
Državni svet v Beli krajini
Državni svet
Županja Občine Metlika Martina Legan Janžekovič je poudarila, da se država odloča za umik svojih pisarn iz Bele krajine: »V teh krajih je že umik bankomata problem. Po eni strani imajo politiki polna usta skrbi za obmejna in podeželska območja, po drugi strani pa so predeli z manj prebivalci prve žrtve racionalizacije.« Skrbi jo tudi slaba demografska slika, saj so stara mestna jedra praktično prazna, brez trgovin in storitev, ob tem pa skrb vzbuja tudi nekontrolirano priseljevanje od zunaj in hitro naraščajoča romska populacija. »Vse to bo vplivalo na prihodnost, na katero pa nismo dobro pripravljeni,« dodaja. (foto: Državni svet)


Na slabo demografsko sliko vpliva tudi neustrezna prometna infrastruktura. Župani poudarjajo, da je graditev tretje razvojne osi nujno potrebna. Popolnoma urejene gospodarske cone ostajajo nezasedene zaradi slabe prometne infrastrukture, kar vpliva na gospodarski razvoj regije. O problematiki tretje razvojne osi je spregovoril tudi Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine: »Del povezave sta tudi novi državni cesti od avtoceste A2 pri Novem mestu do mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug ter od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Slovenj Gradec jug, ta del pa že več kot desetletje vztraja v primežu zapletenih birokratskih postopkov, pritožb in infrastrukturnih izzivov.« Septembra so na gradu Otočec organizirali tudi okroglo mizo Koliko časa še – 3. razvojna os jug, na kateri kljub širokemu strinjanju, da je razvojna os nujna, pristojni niso sprejeli nobene zaveze.

drzavni-svet
Državni svet v Beli krajini
Državni svet
Župan Občine Črnomelj Andrej Kavšek je poleg slabe cestne infrastrukture izpostavil tudi neprimerno železniško infrastrukturo. Država gradi nove postaje, vlak pa do njih vozi 5 km/h, je ilustriral problematiko »Edina rešitev je gradnja nove trase, za obnove starih gre namreč ogromno denarja, učinka pa ne bo in tudi premika v smeri trajnostnega, zelenega prometa ne,« je dodal. Slaba prometna infrastruktura močno vpliva tudi na gospodarsko stanje v Beli krajini. »Mladi, perspektivni Belokranjci ostajajo v Ljubljani ali gredo v tujino, delovnih mest v razvojnih oddelkih in kakovostnih delovnih mest v Beli krajini namreč močno primanjkuje. Slabe prometne povezave negativno vplivajo tudi na priseljevanje iz drugih krajev,« je povedal Tomaž Kordiš. (foto: Državni svet)


Predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Črnomelj Stanislav Malerič je omenil tudi težavo centralizacije, ki vpliva na izobraževanje in pomanjkanje spodbud za mlade podjetnike. Velik problem predstavlja tudi odsotnost širokopasovnega interneta. Župani, gospodarstveniki in delegacija DS RS so spregovorili tudi o Viniškem mostu. Njegovo stanje na mejnem prehodu Vinica je tako slabo, da dovoljuje prehajanje vozil le do 7,5 tone, kar pomeni, da čezenj ne more niti avtobus. »Ob velikem pretoku mostove dodatno poškodujejo debla – če ne bo obnove, bo to pomenilo veliko nevarnost. Most v Vinici je na dveh državnih cestah, zato je nujen mednarodni sporazum med Slovenijo in Hrvaško,« je povedal župan Kavšek. Župani belokranjskih občin želijo odgovor na vprašanje, na kateri točki se je zataknil ta sporazum in čemu.

drzavni-svet
Državni svet v Beli krajini
Državni svet
Obisk je delegacija po sestanku in novinarski konferenci nadaljevala v podjetju Kambič laboratorijska oprema, d. o. o., družinskem podjetju s 35-letno tradicijo razvoja, proizvodnje, montaže in testiranja zahtevnejše laboratorijske in procesne opreme, ki ga vodi Gorazd Kambič. Z izdelki, rešitvami in uslugami so prisotni v vseh panogah industrije, kjer se uporabljajo aplikacije z natančnim krmiljenjem temperature, relativne zračne vlage, tlaka, vakuuma ali koncentracije plinov. Nato sta predsednik DS RS in državni svetnik obiskala še podjetje Livar, d. d. – Livarna za proizvodnjo in obdelava ulitkov. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1954 in je ena izmed največjih livarn v Sloveniji, zaposluje namreč čez 600 ljudi. (Foto: Državni svet)

Delegacija je obiskala tudi kmetijo Štrucelj, ki se nahaja v obmejnem območju z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo, in Razstavno prodajni salon Kolpa Metlika. Kolpa je eden od vodilnih proizvajalcev kopalniške opreme v srednji in jugovzhodni Evropi. Podjetje prisega na kakovostne materiale ter nenehno izboljšavo tehnoloških procesov. Regijski obisk sta predsednik DS RS in državni svetnik zaključila z ogledom domačije Prus z dolgo vinogradniško tradicijo. Vinska klet Prus je znana predvsem po predikatnih vinih, za katera so prejeli številne nagrade in priznanja na vinskih ocenjevanjih doma in v tujini.