Državni svet RS v Ribnici in Sodražici: o romski problematiki, slabih prometnih povezavah ter sivih lisah brez vodovoda in kanalizacije

Predsednik Državnega sveta RS Marko Lotrič se je skupaj z generalno sekretarko Državnega sveta RS dr. Moniko Kirbiš Rojs in državnim svetnikom Dušanom Strnadom včeraj mudil na regijskem obisku v Ribnici in Sodražici. V okviru obiska so se predstavniki DS RS sestali s predstavniki občin 22. volilne enote za volitve v DS RS, ki zajema Kočevje, Osilnico, Kostel, Ribnico, Sodražico, Loški Potok, Dobrepolje, Grosuplje in Ivančno Gorico. Spregovorili so o problematiki slabih prometnih povezav, sivih lisah v regiji, kjer nimajo urejene kanalizacije in vodovoda, o problematiki dolgotrajne oskrbe in vse slabše demografske slike ter romski problematiki, predvsem s stališča kriminalnih dejanj. Naslovili so tudi stališča do uvedbe druge ravni lokalne samouprave – pokrajin, za katere si prizadeva Državni svet RS, in nujnost decentralizacije.

Delovni dan je delegacija začela na skupnem sestanku s predstavniki tamkajšnjih občin in gospodarstva v Rokodelskem centru v Ribnici. »Občine so motor razvoja tako na občinski kot tudi na regijski ravni. Na današnjem regijskem obisku smo spregovorili o težavah pri prijavljanju na razpise zaradi majhnosti nekaterih občin, o težavah zaradi povišanja plač v javnem sektorju, pa tudi o tem, kako pomembna je regionalizacija. Če se vrnem na povišanje plač v javnem sektorju; po mnenju županov bo povišanje močno udarilo po denarnicah vseh, ki plačujejo vrtce. Župani predlagajo, da bi stroške plač v vrtcih prevzela država. Sicer pa, kamorkoli pridemo, vidimo podobne težave; javni prevoz, povezanost znotraj regij in zdravstvo, v tem so si podobne vse slovenske regije,« je o problematiki tamkajšnjega območja povedal predsednik DS RS Marko Lotrič. (Od leve proti desni: Janez Cigler Kralj, Marko Lotrič in Dušan Strnad)

Državni svetnik Dušan Strnad je poudaril, da si želijo občine enakopravnega sodelovanja z državo, ki pa za to pogosto nima posluha. »Sicer pa smo ugotovili, da imamo v vseh devetih občinah, ki so med seboj zelo različno velike, zelo podobne probleme. Velik problem na tem območju predstavljajo ceste v zasebni lasti, ki bi morale preiti v javno last, državno ali občinsko. V Sloveniji je takšnih več kot 20 tisoč kilometrov cest. Trenutno je aktualna tudi razprava o zakonu o financiranju občin, bojimo se, da trenutni predlogi rešitev niso v prid našim občinam. Da bomo prišli do ustreznega financiranja, se bo treba še pogovarjati.«

Janez Cigler Kralj, poslanec državnega zbora, izvoljen v tej volilni enoti, je povedal, da je najbolj pereča težava tega območja odsotnost normalne ceste, 3. A razvojne osi, ki zavira demografski in gospodarski razvoj tega območja: »Če želimo skladen regionalni razvoj, bi morali najprej urediti osnovno infrastrukturo. Druga težava je dolgotrajna oskrba; župani in županje so izpostavili veliko breme ter neinformiranosti o tem, kako in iz katerih virov bodo financirali storitve dolgotrajne oskrbe na domu, ki so zdaj na ramenih občin. Vidnejša težava je tudi nasilje nekaterih romskih skupin na tem območju. Kot poslanec sem že večkrat podprl župane in županje pri njihovem predlogu zakonodaje, ki bi lahko preprečila zlorabe socialnih transferjev in nasilje romskih skupin.«

Županja Občine Kostel Nataša Turk je poudarila, da se Občina Kostel sooča predvsem s težavami demografije in pretirano birokracijo, ki jo mora opravljati zelo malo število ljudi. Soočajo se tudi s težavami v infrastrukturi, saj ponekod nimajo urejene kanalizacije in vodovoda. »Pričakujemo več razpisov za male občine, saj jih je večina pripravljena na način, da sredstva na koncu pridobijo velike občine.« Poudarila je tudi problematiko 3. A razvojne osi, težave z migracijami, z visečimi mostovi, ki so v zelo slabem stanju, in financiranje zimske službe.

V Občini Osilnica je glavni problem negativna demografija. Županja Alenka Kovač pravi, da je ta posledica slabe razvitosti, pomanjkanja delovnih mest in izseljevanja. Tudi oni imajo težave s prijavljanjem na razpise, saj je tudi njihova občina majhna. »Konec oktobra 2023 smo imeli poplave, zdaj pa imamo težave, kako dobiti denar od države. Vse smo popisali, za sanacijo je šla ena tretjina proračuna, ne vemo, ali bomo sredstva dobili nazaj. Tudi sicer so državni razpisi za obmejne občine za nas neugodni, saj so pisane na kožo velikim občinam.«

Mag. Blaž Milavec, župan Občine Sodražica, je spregovoril o sistemski ureditvi in financiranju lokalne samouprave, na katero imajo veliko pripomb. »Situacija je neugodna predvsem za občine z veliko površine in malo prebivalstva. Vsi sistemi, od zdravstva, šolstva in vojske terjajo večji delež proračuna, lokalne skupnosti pa so na vseh področjih podhranjene.«

Občina Grosuplje je po številu prebivalcev največja v tej volilni enoti. Podžupan Občine Grosuplje Janez Pintar je naslovil problematiko aglomeracije, saj so državni razpisi narejeni za območja z veliko gostoto prebivalstva. »V naši občini je tudi veliko interesa glede zazidljivosti površin, pritiski občanov in investitorjev so veliki, pri graditvi vrtcev in osnovnih šol pa smo sami in v prihodnje tega ne bomo zmogli več. Razmišljamo o kombiniranju vrtcev in domov za starejše.« Izpostavil je tudi težave, ki jih je povzročilo zvišanje plač v javnem sektorju, prepočasno delo direkcije za vode in romsko problematiko.

Podžupan Občine Kočevje Andrej Mladenović je prav tako opozoril na povišane stroške občin in nezadostno financiranje. Spregovoril je tudi o romski problematiki: »Nekateri Romi zakone spoštujejo, hodijo v šole – in to ni problem; problem je, ko pretepejo policiste, pa se nič ne zgodi, problem je, da naboj prileti v dnevno sobo mlade družine, pa se nič ne zgodi. Problem je kriminal, treba ga je preganjati.«

Vodja poslanske skupine NSi in župan Občine Ribnica Samo Pogorelc je poudaril pomen dobrih prometnih povezav: »Skladen regionalni razvoj pomeni to, da imamo zagotovljeno varno, sodobno in hitro povezavo. Na to opozarjamo že vrsto let. V regiji imamo kar nekaj uspešnih gospodarskih družb, ki v državni proračun prispevajo lep delež. Ne morem razumeti, da država ne zagotovi konkurenčnosti tem podjetjem.« Izpostavil je tudi negativno demografsko sliko v šestih občinah ter omenil težave z vodovodom in kanalizacijo. »Politika za razvoj regij je popolnoma zgrešena, župani se moramo med seboj boriti za denar, ali bomo uredili kolesarsko stezo ali pa nekaterim krajem zagotovili vodovod, kar se mi zdi popolnoma zgrešeno. Država bi morala preveriti, koliko sivih lis še imamo na področju vodovoda in kanalizacije, nato pa to urediti na drugačen način, kot z razpisi.«

Predsednik OOZ Ribnica Pavel Hočevar je povedal, da vsi problemi, ki so jih omenili predstavniki občin, vplivajo tudi na stanje gospodarstva. »Vse, kar vlada sprejme, je dodatna obremenitev za gospodarstvo. Ekonomski kazalci na našem območju so solidni v primerjavi s povprečjem, problem pa je nestabilna zakonodaja in vsakoletne novosti.«

Obisk je delegacija po sestanku in novinarski konferenci nadaljevala v podjetju Inles, d. d., ki je proizvajalec stavbnega pohištva z dolgoletno tradicijo in največji slovenski proizvajalec ter izvoznik fasadnih elementov, kot so okna in vhodna vrata. Ogledali so si tudi gradbišče Medgeneracijskega športnega kompleksa Ribnica. Nov objekt bo omogočal izvajanje dejavnosti na področju kulture, gospodarstva, mladinskih organizacij in športa. Znotraj objekta bo zasnovana sodobna kulturna dvorana, ki bo omogočala sprejem najmanj 300 obiskovalcev in manjša multimedijska dvorana, namenjena kongresni dejavnosti.

Delegacijo je nato pred Krekovim domom v Sodražici sprejel župan Občine Sodražica mag. Blaž Milavec. Obisk so sklenili z ogledom podjetja Pletilnica, d. o. o., ki se ponaša z več kot 120-letno tradicijo tkanja žičnih tkanin. Odlikujejo se z raznonamenskimi in kakovostnimi produkti, ki jih uporabljajo tudi naročniki iz farmacevtske industrije, kmetijstva in gradbeništva.