pozar, gorica-vas Svet24.si

V požaru v hišni delavnici pri Ribnici za več ...

Majorka Svet24.si

Najprej so turiste preganjali, zdaj jih prosijo, ...

922701_286_bitenc Necenzurirano

Zelena luč za Marka Bitenca: začenja se gradnja ...

1757416060-dsc7762-1757415981018 Reporter.si

Ljerka Bizilj: Golob nima samo nove frizure in ...

luka doncic Ekipa

Kdo bo MVP EuroBasketa? Dončić bi si zaslužil ...

odpad, naprava, oeeo, elektronika, elektricne-naprave, odpadna-elektricna-in-elektronska-oprema, recikel Svet24.si

Ali telefon lahko odvržemo med mešane odpadke?

profimedia-0935302483 Svet24.si

Slovenija pripravlja program za razvoj čipov do ...

Novice Ljubljana

Državni praznik v čast Primožu Trubarju

Piše: Radio Krka

Čas objave:
08.06.2016 05:35

Danes praznujemo dan Primoža Trubarja. Za spominski dan avtorja prve knjige v slovenskem jeziku je bil izbran domnevni datum njegovega rojstva v juniju 1508.

Odbor DZ za kulturo bo pripravil proslavo v preddverju velike dvorane, v uradu predsednika republike bo dan odprtih vrat, na Trubarjevini pa tradicionalni literarni večer društva pisateljev.

Tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev z naslovom Dom v jeziku na Trubarjevi domačiji na Rašici bo v znamenju literarnih nagrajencev. S svojimi besedili bodo nastopili dobitniki največjih slovenskih literarnih nagrad: meta Kušar, Andrej E. SKubic, Miklavž Komelj, Ervin Fritz, Jan Krmelj in Mojca Kumerdej. Večer bo neposredno prenašal tretji program nacionalnega radia, program Ars.

Trubarja se bodo s prireditvijo, ki so jo poimenovali Primož Trubar na naših vsakdanjih poteh, spomnili tudi v Univerzitetni knjižnici Maribor.


DZ je državni praznik, ki pa ni dela prost dan, sprejel junija 2010. Pobudo zanj je leta 2008 ob praznovanju 500. obletnice Trubarjevega rojstva dal tržaški pisatelj Boris Pahor. Posredoval jo je takratnemu predsedniku slovenskega centra PEN Tonetu Peršaku, ta pa dalje v DZ. Poslanska skupina SD je oblikovala predlog, ki ga sprejel DZ.

Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, velja za eno osrednjih osebnosti slovenske kulturne in tudi siceršnje zgodovine. Kot duhovnik je služboval na Slovenskem in v Nemčiji. Kot zagovornik nauka Martina Lutra je širil protestantsko vero in po idejah reformatorjev, da naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, začel pisati slovenske knjige, med prvimi sta bila Katekizmom in Abecednik. Umrl je leta 1586.