Med arheološkimi izkopavanji na Pezdirčevi njivi v Podzemlju so letošnjo pomlad našli dragocen zlatnik, sicer keltsko imitacijo staterja Aleksandra III. Makedonskega, bolj znanega kot Aleksandra Velikega, ki je živel v letih od 356 pr. n. št. do 323 pr. n. št.. Novec, ki je neprecenljiva najdba, je bil v ženskem grobu.
Zadnja izkopavanja aprila letos v Podzemlju kot tudi nekaj drugih arheoloških raziskovanj v Podzemlju in na Kučarju, griču nad Podzemljem, je v začetku tega tedna v Belokranjskem muzeju v Metliki predstavila dr. Lucija Grahek z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU. Aprila so namreč na Pezdirčevi njivi, kjer namerava sin lastnika Marjana Pezdirca zgraditi hišo, izkopali 15 grobov iz mlajšega halštata. Poleg keramičnih najdb so našli še nekaj kovinskih predmetov, kot so sulična ost, sekira, železna sponka, okovi, obročki, pasne sponke, bronaste in jantarjeve predmete.
Največje presenečenje pa so bile za njih ostaline iz groba številka 11. Ker sta dr. Grahkova in Otmar Kovač, ki sta vodila izkopavanja, ugotovila, da so ostaline slabo ohranjene, so kar izsekali zemljo z ostanki groba in jo poslali v restavratorsko delavnico. Odkrilo se je, da je bil v grobu ostanek bronaste pasne garniture, ki mu je bil pridan zlatnik. Kot je ob odkritju zapisal prof. dr. Peter Kos iz Narodnega muzeja Slovenije, je zlati novec z upodobitvijo glave Atene na sprednji strani in Nike na zadnji strani, sicer močno preoblikovan. Tudi teža je precej nižja od originalnih staterjev, ki tehtajo okrog 8,5 grama.
»Kovanje tovrstnih novcev pripisujemo plemenu Bojev, kovali pa so jih na območju današnje Češke in Moravske. Iz arheoloških kontekstov poznamo izjemno malo takšnih novcev in sicer iz Nemčic na Moravskem in iz groba iz Dobiana v Turingiji, vendar niso še tako močno preoblikovani kot novec iz Podzemlja,« je obrazložil dr. Kos.
Dr. Grahkova je poudarila, da je ta novec zelo pomembna najdba za arheološke, zgodovinske in numizmatične študije. Obljubila je, da se bodo najdbe s Pezdirčeve njive za razliko od mnogih drugih belokranjskih arheoloških najdb, vrnile v Belo krajino in sicer v Belokranjski muzej. To pa je, kot je dejala direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek, spodbuda, da prenovijo arheološko zbirko na stalni razstavi muzeja, ki že predolgo čaka na posodobitev.
Pričakujejo, da bo obdelava najdb iz Podzemlja končana do leta 2021, ko bo muzej praznoval 70-letnico. Pričakujejo pa tudi, da bodo v novo razstavo vključili tudi vse tiste najdbe iz zadnjih let, ki sedaj samevajo v muzejskem depoju in čakajo, da jih bodo obiskovalci lahko videli.
Dr. Lucija Grahek o najdbi
Dr. Lucija Grahek o zlatem novcu
Galerija
