Risi, ki so bili v okviru evropskega projekta Life Lynx doseljeni v Slovenijo in na Hrvaško, se uspešno razmnožujejo in s svojimi geni rešujejo dinarsko populacijo pred izumrtjem, so danes ob objavi poročila za obdobje spremljanja 2020/2021 sporočili iz projektne skupine.
Projektna ekipa Life Lynx je ugotovila, da je bilo v sezoni 2020/2021 na območju slovenskih Dinaridov prisotnih vsaj 24 odraslih risov, kar je malenkost več kot v preteklem obdobju. Dodatnih pet risov ima svoje teritorije na območju Alp v Sloveniji, kamor so jih doselili aprila lani.
S pomočjo 76 lovcev so z več kot 200 avtomatskimi kamerami v Sloveniji spremljali rise na 4000 kvadratnih kilometrov velikem območju. Ugotovili so, da je bilo v dinarskem delu Slovenije v sezoni spremljanja 2020/2021 prisotnih 24 odraslih risov, od teh so tri rise fotografirali tudi na Hrvaškem. Na območju Slovenije in Hrvaške so skupno zabeležili 100 odraslih risov.
V okviru projekta Life Lynx so doslej v naravo izpustili 13 risov: štiri na Hrvaškem in devet v Sloveniji. Vse doseljene rise spremljajo s pomočjo GPS-telemetričnih ovratnic in ugotavljajo, kako se risi vključujejo v populacijo.
Vodja projekta Life Lynx z Zavoda za gozdove Slovenije Rok Černe je pojasnil, da je ris vključen v populacijo, ko vzpostavi teritorij na območju, kjer so prisotne tudi samice ali ko se z genetskimi analizami potrdi, da je imel potomce.
Ugotovili so, da so štirje risi že vključeni v populacijo na območju Slovenije in Hrvaške, trije izpuščeni risi pa se najverjetneje niso vključili v populacijo, saj njihove prisotnosti že dalj časa ne zaznavajo več.
Šest risov, ki so bili izpuščeni lani, je na dobri poti, da se vključijo v populacijo. Do konca projekta bodo v populacijo na območju Dinaridov in jugovzhodnih Alp vključili 14 živali.
Prvi preseljeni ris Goru je vsaj dvakrat, zelo verjetno pa tudi že tretjič, z domačo samico ustvaril potomstvo na območju Male gore. Prvič je bila plod njune romance risinja Mala, naslednje leto pa ris Niko in njegovi sorojenci. S pomočjo avtomatskih kamer so ugotovili, da so na Mali gori v sezoni 2021/2022 prisotni trije mladiči, z genetskimi analizami pa bodo poskušali ugotoviti, ali je tudi tokrat njihov oče ris Goru.
Skupno so v Sloveniji v obdobju 2020/2021 zabeležili pet legel risjih mladičev na območju Dinaridov, kar je več kot v prejšnjem obdobju. V letu 2021 so prvo leglo risov zabeležili tudi v Julijskih Alpah. Risinja Aida, ki so jo konec aprila lani skupaj s še štirimi risi izpustili na območju Gorenjske, je skotila tri mladiče. Vseh pet risov, doseljenih v Alpe, je vzpostavilo svoje teritorije na širšem območju izpusta, kar daje zelo dobre obete za prihodnost, pravijo pri projektu.
Poleg spremljanja števila risov je ključno tudi poznavanje gostote poseljenosti določenega območja. Miha Krofel z Biotehniške fakultete v Ljubljani je pojasnil, da so prvič izračunali tudi oceno gostote poseljenosti risov, ki znaša v jedru dinarske populacije 0,6-1,0 risa na 100 kvadratnih kilometrov. To je primerljivo z drugimi doseljenimi populacijami risa v Evropi, vendar nižje kot v Karpatih, je dodal.
Največja grožnja našim risom je parjenje v sorodstvu zato spremljajo populacije tudi s pomočjo genetskih analiz. Te kažejo, da so z doselitvami risov zaustavili slabšanje genetskega stanja populacije.
Tomaž Skrbinšek z Biotehniške fakultete v Ljubljani je dejal, da bi se lahko ob večkratni uspešni reprodukciji doseljenih risov stopnja parjenja v sorodstvu občutno znižala in bi bila podobna, kot je bila leta 1980. Stopnjo parjenja v sorodstvu bodo spremljali še naprej, saj uspeh še ni zagotovljen, pravijo, in je pomembno, da se doseljeni risi uspešno razmnožujejo in s tem širijo svoje gene v populacijo.
V okviru sedemletnega projekta bodo letos nadaljevali z doselitvami risov na območje Dinaridov, načrtujejo preselitev dveh risov v Slovenijo in dveh na Hrvaško.