Tone Pavček je v eni izmed pesmi zapisal tako: ''Otroci imajo kratke noge, a delajo največje korake. Do sonca, do sreče, čez svet in puščajo za vse zanesenjake v prihodnosti sled.''
Prav posebna pa je tudi sled, ki jo prihod otroka zariše v družini. To obdobje namreč ni novo in negotovo le za dojenčka, pač pa tudi za njegove starše in širšo družino. Novorojenček s sabo prinese kar nekaj izzivov, potrebnih odločitev, prilagajanj, sodelovanj in še kaj.Kako v vsem tem ohraniti sebe, odnos, sočutje do otroka, prositi za pomoč ali jo dati, a hkrati postaviti zdrave meje, je na včerajšnjem predavanju v Dvorani Savice Zorko udeležencem zaupala dr. Tina Rahne Mandelj, univerzitetna diplomirana socialna delavka, specialistka zakonske in družinske terapije, ki raziskuje odnose in to, kako ljudje ravnamo z ranljivostjo v odnosih.
Z otrokovim prihodom so povečane tako zunanje obremenitve kot tudi notranji procesi. Le-ti so zelo intenzivni. Vsekakor prihod pomeni manj časa za partnerski odnos, manj pogovora, hkrati pa je v tem obdobju povečana čuječnost. Mlada družina potrebuje svoj mir in čas. Dnevno se zgodijo številni poskusi in zmote, kajti iz vzorcev vstopamo v nove odnose. Četudi ne gre vedno vse po načrtu, se je s tem potrebno naučiti živeti neobremenjeno. Pretirani perfekcionizem namreč povzroča preigravanje notranjega odnosa s svojo mamo oziroma svojimi starši in poustvarjanje čustvene zgodovine, kar pomeni, da se vračamo k svojemu otroštvu oziroma mladosti – v kakšnih sistemih in vzorcih smo odraščali sami.
Zavedati se moramo, da dom, kakršnega imata oče in mati, tega otrok ponotranji. Najtežje je tam, kjer družina nima možnosti zaživeti skupaj. To seveda ni mišljeno fizično oziroma materialno, pač pa čustveno. Potreben je čustven odhod od doma, kajti le tako je lahko dom dom za vse.
V prvem letu otrokovega življenja gre več ali manj za uravnavanje strahu. Žensko telo se ne umiri, če otrokovo telo ni mirno. Prva naloga mamice je uravnavanje dojenčkovega telesa. Gre za tisoč trenutkov v vsakem dnevu, ko mamica otroka vabi v nove izzive in ga usmerja pri tem.
Naša notranjost je pogosto krhka, mehka, občutljiva in jo »čuvamo« kot punčico svojega očesa. Punčica pa se imenuje tudi Terapevtski in izobraževalni inštitut, v okviru katerega deluje naša včerajšnja predavateljica. Vsakodnevno se srečuje z omenjenimi situacijami in pravi, da se na ranljivost odzovemo z ogroženostjo. Toda kot je v Popotniku zapisal Tone Pavček, moramo, četudi ne prvič ne drugič ne pridemo do krova in pravega kova, poskusiti vnovič in zopet in znova, so zapisali v sporočilu za javnost v Knjižnici Brežice kjer dodajajo, da je bilo predavanjeo uvod v delavnice na temo starševstva in ključnih razvojnih sprememb v družini, ki jih rojstvo otroka prinese za vsakega posameznika in za vse odnose. Delavnice pripravljajo v sodelovanju s Terapevtskim in izobraževalnim inštitutom Punčica ter dr. Tino Rahne Mandelj. Ob zadostnem številu prijav bodo delavnice vsak prvi torek v mesecu, od marca naprej, med 17. in 19. uro potekale v Dvorani Savice Zorko.
Razpisane teme delavnic so: Jaz in otrok; Jaz in partner; Jaz/midva in odnosi z mojimi/najinimi starši in sodelovanje ter Kje mi je v vzgoji in skrbi za otroka težko?. Možna je udeležba na vseh štirih predavanjih kot tudi na posameznem predavanju.