Po daljšem sušnem obdobju, ki je začasno zmanjšalo ali celo ustavilo selitev dvoživk, prihaja težko pričakovani dež.
Če smo v zadnjih nekaj tednih opazili le posamezne dvoživke lahko sedaj pričakujemo, da bo prihajajoči dež k selitvi spodbudil večji del populacije žab in drugih dvoživk. Prve visoke temperature in padavine dvoživke vzpodbudijo na vsakoletno pot proti mrestiščem, kjer poteka razmnoževanje in odlaganje mresta v mlake, ribnike in bajerje. Na tej poti dvoživke pogosto prečkajo ceste in druge poti, ki so zanje lahko usodne.
Prostovoljci in člani društva vsako leto prenesejo povprečno med 2000 in 4000 dvoživk. Po podatkih Herpetološkega društva je približno 90 odstotkov krastač, sledijo rjave žabe, ki ljudem skrb za njihov obstoj poplačajo poleti, saj se prehranjujejo z žuželkami, polži in pajki. Na njihovem jedilniku se znajdejo tudi komarji in vrste, ki ljudem povzročajo škodo na vrtovih in poljih.
Dvoživke so zelo pomemben del ekosistema in prispevajo k njegovi uravnoteženosti, poudarjajo na Zavodu RS za varstvo narave . Največjo grožnjo dvoživkam poleg uničevanja primernega življenjskega prostora predstavlja prav smrtnost na cestah, ko se spomladi žabe s kopnega selijo k vodam, kjer odložijo mrest in poskrbijo za nadaljevanje vrste.
Zaradi prihodnjega dežja jih bo veliko na ovinku od podvoza Otočec proti Herinji vasi, od gostilne Kolesar proti Sušicami in od Bučke proti Sevnici po stari cesti.
Pri tem društvo za zaščito živali Novo mesto opozarja na pazljivost prostovoljcev.