V objektu novomeškega podjetja Tabakum je bila včeraj novinarska konferenca, na kateri je direktor podjetja Goce Tasev z Markom Klincem in Janezom Pezljem predstavil biografijo Deček z riževih polj. Knjiga je posvečena 50-letnici Tasevega prihoda v Novo mesto in ustanovitvi Tabakuma.
Avtor romana Janez Pezelj je uvodoma poudaril, da ima knjiga dve univerzalni sporočili. Prvo se nanaša na odnos Slovencev do prišlekov, delavcev z juga, in opozarja, da se veličina nekega naroda kaže po njegovem odnosu do manjšin. Drugo govori o tem, da ljudje morajo slediti – tako vztrajno kot je to počel Blažo Tasev – svojim sanjam navzlic številnim oviram. To sporočilo je lepo zajeto na naslovnici, ki jo je oblikoval Tomaž Grdin. Sicer je Blažo Tasev umrl leta 2020.
Knjigi na pot je v spremni besedi dr. Daniel Brkič med drugim zapisal: »Anatomija tega romana ni tipično okno v svet, ampak je okno v dušo človeka, (gospoda Blaža Taseva), ki je imel Srce. Pisateljev jezik je neposreden, sproščen, poln spoznanja, pristen, brezčasen. Njegove misli so me vsrkale vase, kot bi srkal sočni med iz satovja, in v meni razvnele vnemo po čudežu. In zgodil se je – ne Deček v črtasti pižami, ampak Deček z riževih polj. Med njima sem zaznal nekaj podobnosti, predvsem smelost, značajnost in čistost srca. Kaj pa, če kljub našemu dvomu Bog tako deluje, saj on ni odgovor, ampak vprašanje. O, koliko odprtih vprašanj mi roji po glavi, ko podoživljam Blažev svet, ki je bil po mojem védenju več kot le »Blažev žegen«.
Založnik knjige, ki je izšla v začetku septembra v nakladi 500 izvodov, je podjetje Tabakum, njegov direktor Goce Tasev pa je na konferenci med drugim dejal: »V verigi priprave knjige je bilo zelo veliko ljudi, a smo do izdaje srečno pripluli. Kot bodo bralci lahko prebrali, gre za pripoved o človeku iz makedonske vasice Čiflik, za pripoved o zgodbi, ki jo je moj oče doživel v neverjetnih 24 urah v sobi za pridržanje skopskega letališča z 12. na 13. september 2004. Skratka, to je res zgodba človeka, ki ni hotel živeti kot pobarvana roža iz krep papirja, kot roža brez življenja in dehtenja. Ocenjujem, da bo knjiga za vse, ki so poznali mojega očeta, več kot prijetno presenečenje.« (P. P.)
