Kristjani danes začenjajo advent. Gre za čas molitve, dobrih del in tihega pričakovanja, s katerim se pripravljajo na božič, za veliko nočjo drugi največji krščanski praznik. V tem času cerkve in mize krasijo adventni venci, pri mašah pa berejo berila, ki napovedujejo prihod Jezusa Kristusa.
Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjajo tudi novo cerkveno leto ter neposredno pripravo na božič. "Jezusovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem," so zapisali v Slovenski škofovski konferenci.
V cerkvah v adventnem času prevladuje vijolična barva. Najbolj značilno zunanje znamenje tega časa je adventni venec. Gre za običajno iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Pri tem verniki prvo prižgejo na prvo adventno nedeljo, nato pa vsako nedeljo po eno dodatno, zadnjo v nedeljo pred samim božičem.
Ime adventni čas izhaja iz latinske besede adventus, ki pomeni prihod. Gre za čas, ki ni omejen na točno število dni, se pa vedno zaključi v tednu po četrti adventni nedelji na dan pred božičem.
V Evangeličanski cerkvi adventni čas začnejo enako kot v Katoliški cerkvi. Tudi pri njih kot zunanje znamenje adventa naredijo adventni venec.
V Srbski pravoslavni cerkvi pa adventni čas začnejo s postom, vedno 40 dni pred pravoslavnim božičem, ki ga po našem koledarju obeležujejo 7. januarja. Letos tako začetek pravoslavnega adventnega časa sovpada z začetkom adventega časa v Katoliški in Evengaličanski cerkvi.