20. marec je za mednarodni dan sreče razglasila leta 2012 Generalna skupščina Združenih narodov.
V času, ko se ves svet spopada z zdravstveno krizo, je še pomembnejše, da ostanemo pozitivno naravnani in si med seboj pomagamo. Letošnja tema tega dneva je Ostanimo mirni, ohranimo modrost, bodimo prijazni. Za to priložnost so pri Statističnem uradu Republike Slovenije pripravili nekaj podatkov, ki se dotikajo tudi sreče in zadovoljstva z življenjem.
Zdravje je eden izmed dejavnikov, ki najbolj vplivajo na to, v kolikšni meri smo zadovoljni z življenjem. Tega se zdaj, ko se spopadamo z epidemijo covida-19, še bolj zavedamo, so zapisali na Statističnem uradu RS (Surs). Ta je za to priložnost pripravil nekaj podatkov, ki se dotikajo tudi sreče in zadovoljstva z življenjem.
Prebivalci Slovenije (stari 16 ali več let) so v letu 2019 izrazili stopnjo zadovoljstva z življenjem na splošno s povprečno oceno 7,5 (od 10). Med spoloma ni bilo bistvenih razlik, drugače pa je bila višina skupne ocene v največji meri odvisna predvsem od samoocene zdravja, finančnega stanja, položaja na trgu dela, izobrazbe in številnih drugih dejavnikov, kot so prosti čas, prijatelji, medosebni odnosi.
Med dijaki in študenti je skupna ocena znašala povprečno 8,3. Najvišja (8,5) pa je bila med prebivalci, ki so svoje zdravstveno stanje ocenjevali kot zelo dobro, kažejo podatki.
Kar 92 odstotkov Slovenk in Slovencev je v letu 2018 lahko računalo na materialno pomoč katerega od sorodnikov, prijateljev, sosedov, znancev, če bi tako pomoč potrebovali (denar, dobrine, živila, orodje), 81 odstotkov pa je lahko računalo na nematerialno pomoč (pogovor o osebnih stvareh, pomoč pri kakšnem opravilu, pomoč ob bolezni).
Ves čas ali večino časa se počutijo srečne prebivalci Irske, Nizozemske in Belgije, Slovenija je pri tem na 15. mestu. Najbolj zadovoljni s finančnim stanjem v svojih gospodinjstvih so na Danskem, Finskem in Švedskem, medtem ko je Slovenija med državami EU zasedla 18. mesto.