Črnomaljski Adria Dom, katerega glavni izdelek so mobilne hišice, po prodoru na hrvaški, italijanski in druge evropske trge skuša z novimi izdelki prodreti tudi na bolj oddaljeno oz. širše svetovno tržišče.
V podjetju, ki je del skupine Adria Mobil, so število delavcev v zadnjih dveh mesecih sezonsko okrepili s 50 zaposlenimi za določen čas.Direktorica Adrie Doma Marta Kelvišar je povedala, da so v podjetju, ki se je razvilo iz nekdanjega Sun Rollerja, lani prodali 70 mobilnih hišic več od načrtovanih tisoč. Pri tem so ustvarili 18 milijonov evrov prihodka in milijon evrov dobička oz. polovico več kot predlani.
Glede na to, da letos načrtuje prodajo 1250 enot, ob koncu leta pričakujejo 30-odstotno rast prodaje, je dodala in hkrati za prihodnji leti napovedala prenovo linije najbolj prodajanih hišic S-line. Te zdaj predstavljajo 70-odstotkov njihove prodaje.
Sicer pa se v podjetju pripravljajo na širitev proizvodnje, ki jo nameravajo izvesti v prihodnjih dveh letih. Letos ne nameravajo več zaposlovati, v prihodnjih letih pa se bodo poleg sezonskega pri dodatnem zaposlovanju prilagajali potrebam.
V podjetju z 250 zaposlenimi skušajo preseči tudi sezonsko omejenost proizvodnje, česar so se lotili z novimi tržnimi prijemi. Okrepili so svoje sejemske predstavitve, največ pa pričakujejo od svojih novih izdelkov oz. od t. i. luksuznega šotora in alpske hiške.
Največ sicer prodajo na Hrvaškem, kjer dosegajo približno polovični tržni delež. Tam imajo ob letošnjem manjšem padcu naročenih 450 mobilnih hišk, nasprotno pa se je zanimanje za njihove hišice okrepilo v Italiji, kjer dosegajo četrtinski tržni delež in kjer jih bodo letos prodali več kot 300. Lani, na primer, so jih v Italiji prodali 200.
Prisotnost Adrie Doma se krepi tudi na avstrijskem, češkem, nemškem, madžarskem, švedskem in danskem trgu, odpira pa se jim tudi britanski, je navedla direktorica.
Med težavami, s katerimi se srečujejo, je Kelvišarjeva opozorila na visoke stroške prevoza lastnih nadpovprečno velikih in po naročilu izdelanih izdelkov, ki jih lahko prevažajo le po ustreznih cestah.
Ob avtocestni povezavi Bele krajine s preostalo Slovenijo in Hrvaško bi namreč lahko pri voznih stroških letno prihranili približno 300.000 evrov, je ocenila in pristavila, da je sicer problem cestne povezave s Hrvaško manj pereč, visoki prevozni stroški pa z višanjem cene izdelka vplivajo na njihovo konkurenčnost.
Adrio Dom pesti tudi demografska ogroženost Bele krajine in njeni posledično omejeni kadri. Manjka jim predvsem razvojnih strokovnjakov, inženirjev, tehnikov in konstruktorjev, je še povedala Kelvišarjeva.