Na Bučki v Občini Škocjan ob 25-letnici ustanovitve Društva izgnancev Slovenije 1941-1945 danes organizirajo pohod ob nekdanji nemško-italijanski meji od Telč do Bučke, ob 11. uri pa pripravljajo še regijsko spominsko slovesnost. Na slovesnosti pričakujejo do 300 udeležencev.
Prireditev pripravljajo v spomin na ustanovitev društva in na ustanovitveno zborovanje, ki je na gradu Rajhenburg pri Brestanici potekalo 9. junija 1991.Po podatkih društva so okupatorske države leta 1941 razkosale Slovenijo in v okviru programa raznarodovanja ter genocidne politike izgnale na tisoče Slovencev, na njihove domove pa naselile kočevske in druge Nemce, Avstrijce, Italijane ter Madžare.
Cilj fašistov in nacistov je bil izbrisati Slovenijo in Slovence z zemljevida Evrope, iz hlevov in barak pri grajskih objektih v Brestanici pri Krškem, kjer je bilo največje prehodno zbirno taborišče za izgon Slovencev, pa je šlo na trnovo pot izgnanstva 63.000 Slovencev. Od teh 45.000 v nemška izgnanska taborišča na ozemlju Hitlerjevega tretjega rajha, 10.000 na Hrvaško in 7500 v Srbijo.
Veliko Slovencev je bilo izgnanih z ozemlja, ki so ga zasedli Madžari, po kapitulaciji Italije pa tudi veliko primorskih Slovencev. Okoli 17.000 Slovencev je pred izgonom pobegnilo, so še zapisali pri Društvu izgnancev Slovenije 1941-1945.
Iz Slovenije je bilo med drugo svetovno vojno izgnanih ali pa je iz nje pobegnilo skupaj približno 80.000 ljudi. Društvo pa je ob svoji ustanovitvi leta 1991 štelo približno 22.000 članov, od katerih jih živi še približno polovica.
Člani društva, ki so le z njegovo pomočjo prišli do posebnega zdravstvenega, socialnega in pokojninskega zavarovanja, do dosmrtne rente ter odškodnine za prisilno delo, pa si še prizadevajo in od države zahtevajo, da ta od Nemčije izterja vojno škodo ter da še živečim izgnancem poravna vsaj del do zdaj še neporavnane povzročene gmotne škode.