Bronasta gazela 2018 je letošnja dolenjsko-posavska gazela, Roletarstvo Medle. Gre za družinsko podjetje z 42-letno zgodovino. Podjetje, ki ga danes uspešno vodi druga generacija, se je iz servisnega podjetja za montiranje rolet preoblikovalo v proizvodno podjetje in postalo dobavitelj žaluzij, rolet in stavbnega pohištva na vseh večjih evropskih trgih, kamor prodajo skoraj tri četrtine izdelkov.
Trenutno redno zaposluje 135 sodelavcev, skupaj z invalidskim podjetjem in agencijskimi sodelavci pa jih je 174. Družba, ki jo vodi Robert Medle, je lani ustvarila 19,44 milijona evrov prihodkov, v primerjavi z 2015 pa gre za skoraj 45-odstotno rast.
Zlata gazela 2018 je podjetje Mebor iz Železnikov. Kipec je vodji prodaje v družbi Simonu Mescu sinoči v Cankarjevem domu izročil predsednik vlade Marjan Šarec. Srebrna gazela je šla letos v roke podjetju Intra Lighting iz Šempetra pri Gorici, bronasta pa Roletarstvu Medle iz Novega mesta. Izbor tradicionalno pripravlja družba Dnevnik.
Podjetje Mebor, letošnja gorenjska gazela, izdeluje stroje za razrez lesa in celovite avtomatizirane linije za razrez lesa. Gre za družinsko podjetje, katerega direktor je Boris Mesec, v njegovo delovanje pa so tesno vpeti njegovi trije sinovi, soproga, sestra in brat.
Mesec je prvo žago za lastne potrebe oblikoval in izdelal leta 1982 ter nato začel proizvodnjo. S slovenskega trga se je podjetje najprej prebilo na Hrvaško in v Avstrijo, danes pa 95 odstotkov izdelkov proda v tujini in je prisotno po vsem svetu, tudi v oddaljeni Sibiriji, so v predstavitvi zlate gazele povedali v Dnevniku.
Družba postavlja globalne standarde razvoja avtomatizacije, hitrosti in uporabnosti horizontalnih tračnih žag, kot vse gazele med podjetji pa jo odlikuje dinamična rast. V petih letih so v Meborju prihodke iz prodaje podvojili s šest na skoraj 12 milijonov evrov, dodana vrednost 40 sodelavcev pa je lani dosegla za slovensko gospodarstvo zelo visokih 98.500 evrov na zaposlenega. Poleg naložb v večje projekte se usmerjajo v razvoj bolj specifičnih strojev na področju skodlarstva, furnirja in izolacijskih materialov.
"Družinsko podjetje Mebor dokazuje, da danes ni več razlike med velikimi in majhnimi, temveč le še med hitrimi in počasnimi. Svoje žage oblikujejo po potrebah kupca, cilj podjetja pa je strankam dostaviti hitrejšo žago, ki zahteva manj sredstev za delovanje, in pri tem biti najbolj inovativno med konkurenti," so izbor letošnje zlate gazele utemeljili v svetu Gazele, ki odloča o prejemnikih priznanja in je sestavljen iz dosedanjih zlatih gazel ter uglednih predstavnikov akademske, civilne in poslovne javnosti.
Sin ustanovitelja podjetja Simon Nemec je danes povedal, da ni pomembno, od kod podjetje prihaja, temveč da ima dober izdelek za konkurenčno ceno. Po njegovih besedah v Meborju neradi napovedujejo nadaljnji razvoj, saj se bolj posvečajo temu, da bi vzdržno in stabilno rasli. Dolgoročno želijo biti prisotni povsod, kjer obdelujejo les. Ob tem pa si želijo, da bi v Sloveniji obdelali več hlodovine.
Srebrno gazelo je prejela letošnja primorsko-notranjska gazela, družba Intra Lighting. To sta leta 1989 ustanovila zakonca Marino in Marjeta Furlan, takrat pa se je podjetje imenovalo Intra. Prva svetila sta začela sestavljati iz pločevine in prodajati na slovenskem in tujem trgu leta 1992, leta 1996 pa sta podjetje preimenovala v Intra Lighting. Do danes je preraslo v skupino s hčerinskimi podjetji na Hrvaškem, v Srbiji, na Danskem in Nizozemskem, predstavništva pa imajo v Dubaju, Moskvi, Kanadi, Italiji in BiH. Prisotni so na 66 trgih, v skupini pa je 350 zaposlenih. Lani so dosegli 48,5-odstotno rast prihodkov, dinamično rast pa si obetajo vsaj do leta 2022.
V uvodu je zbrane na zaključni slovesnosti nagovoril premier Šarec. Poudaril je, da gre za nagrade tistim, ki so pred leti imeli vizijo in vedeli, da želijo ustvarjati in doseči nekaj več. Po njegovem gre za vprašanje, ali želimo biti samo sledilci ali ustvarjati nove zgodbe. Današnji čas po njegovih besedah na vseh področjih zahteva drugo, pri čemer pa uspeh "nikoli ni samoumeven".
Kdor si je pred leti izmislil izraz gazela, po Šarčevem mnenju ni ustrelil mimo. "Gazela mora biti hitra, sicer kmalu postane plen in je njeno življenje končano," je ponazoril. Z veseljem je ugotovil, da nobeno od podjetij, ki se je do danes okitilo z nazivom gazela, ni skrenilo s poti, ampak so uspela. Razlog za to je, da so rasla vzdržno in premišljeno, saj je razvoj, tako Šarec, "tek na dolge proge".
Predsednik sveta Gazele in dolgoletni prvi mož podjetja KLS Ljubno Bogomir Strašek je medtem opozoril, da blaginje in socialne varnosti ni brez gospodarske uspešnosti, ta pa je tudi podlaga za dobro samopodobo posameznikov in države.
Za doseganje gospodarske uspešnosti pa je po Straškovih besedah najprej treba ustvariti pogoje za stalno rast dodane vrednosti. "O ustvarjanju se moramo več pogovarjati. Šele nato lahko delimo," je dejal. Omenil je potrebo po spodbudni davčni politiki, ki bo podjetjem omogočila, da hitreje napredujejo.
Projekt Gazela poteka od leta 1991, s šestimi regijskimi in nacionalnim izborom pa je nadgrajen od leta 2001. Lani je naziv zlate gazele prejelo žalsko podjetje Tehnos, srebrna je šla v roke podjetju Sitor stiskalnice iz Pivke, bronasta pa Varisu iz Lendave.