Občinski svet občine Brežice je sprejel Sklep o nasprotovanju 54., 55. in 56. členom Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, saj ugotavlja, da Vlada in Državni zbor s tako dodeljeno višino finančnih sredstev ogrožata smisel in obstoj lokalne samouprave in še dodatno siromašita prebivalke in prebivalce občin, ki so zaradi socialne in ekonomske krize že tako zelo prizadeti.
Prav tako pa državna raven deluje v nasprotju s pravili pravne države, saj že nekaj let določa višino povprečnine v nasprotju z Zakonom o financiranju občin.Župan občine Brežice Ivan Molan je dejal, da bo znižanje sredstev povprečnine iz 536 evrov na 522 evrov, prikrajšalo prebivalce pri njihovih pravicah, saj občine s tem zneskom ne bodo zmogle zagotavljati vseh nalog, ki jih država z zakonodajo nalaga lokalnim skupnostim. Zmanjšanje sredstev občinam s strani države kljub rasti BDP-ja in povečanjem stroškov občin pomeni, da bodo državljanke in državljani prikrajšani pri pravicah, ki so jim bile z zakoni že zagotovljene.
Tudi Računsko sodišče opozarja, da država ne upošteva zakon o financiranju občin v celoti, in da bi morala višina povprečnine temeljiti na objektivnih izračunih, ki odražajo dejanske stroške občin. Višina t.i. povprečnine, ki predstavlja sredstva občine za izvajanje z zakonom določenih nalog, nikakor ne more biti predmet pogajanj med Vlado in slovenskimi občinami.
Skupnost občin poziva Mramorja k odstopu
Skupnost občin Slovenije (SOS) poziva ministra za finance Dušana Mramorja k odstopu zaradi kršitev zakona in dogovora glede višine povprečnin. Kot so na današnji seji predsedstva SOS v Naklem znova ugotavljali župani, jim država nalaga vedno nove obveznosti, hkrati pa jim krči prihodke. Njihovih stališč ne upošteva, zato je stanje nevzdržno.
Kot je po seji povedal predsednik SOS Ivan žagar, so se na današnjem sestanku pogovarjali o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z nižanjem povprečnin. "Župani kot predstavniki občin smo ogorčeni nad takim odnosom in glede na to, da nista bila spoštovana niti zakon niti dogovor, se zahteva odstop pristojnega ministra za finance," je izpostavil Žagar.
Spomnil je, da s strokovnimi argumenti pri vladi niso uspeli, zato sedaj načrtujejo drugačne ukrepe. "Skupaj z ostalima dvema združenjema občin bomo zbirali podpise z zahtevo, da minister odstopi," je poudaril Žagar in pojasnil, da je osnova za to zahtevo nespoštovanje zakona o financiranju občin.
"Ukrepi vlade prizadenejo vse občine, zato smo si glede tega župani ne glede na politično pripadnost enotni. Finančna situacija postaja tako rekoč nevzdržna," je poudaril Žagar, ki je razočaran nad nerazumevanjem situacije s strani vlade in poslancev.
"Financiranje tekočih stroškov se namreč že zajeda v lastne prihodke občin in če se bo tako nadaljevalo, vsega ne bomo mogli financirati. To pomeni, da se bo bistveno znižala kakovost storitev za državljane po vsej Sloveniji," je opozoril.
Kot je zagotovil, so se na SOS s predstavniki vlade sicer še vedno pripravljeni pogovarjati. "Ampak, ko se pogovarjamo, pričakujemo, da bomo slišani," je izpostavil Žagar, ki meni, da bi si čas za ta problem moral vzeti tudi premier, saj "politika očitno ne razume, kaj se dogaja na terenu".
Nerazumevanje se kaže tudi v vedno novih obveznostih, ki jih država ob hkratnem zmanjševanju sredstev nalaga občinam. Na današnji seji predsedstva SOS je bilo govora predvsem o dveh takšnih obveznostih, povezanih z oblikovanje cen gospodarskih javnih služb na področju varstva okolja in sistemom dolgotrajne oskrbe.
Čeprav je postopek za sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi in osebni asistenci po informacijah SOS ustavljen, SOS v prihodnje od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pričakuje, da jih bo vključilo v pripravo tako pomembnih vsebin, ki bi znova posegle v povečanje stroškov občin.
Težave imajo občine tudi z obračunavanjem cen komunalnih storitev in predvsem poračunov, kjer pri izvajalcih javnih služb pogosto prihaja do napak zaradi nejasnosti pri uredbi o metodologiji za določitev cen gospodarskih javnih služb varstva okolja in zaradi neustrezno vzpostavljenih primerljivih območij s strani države, ki ne omogočajo dejansko realne primerjave med cenami komunalnih storitev v občinah.
Zato se je SOS že vključila v postopek izdelave primerjalne analize izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki jo izvaja Inštitut za javne službe, in bo omogočila občinam dostop do novih strokovnih podlag in s tem bistveno lažje odločanje in sprejemanje upravičenih cen komunalnih storitev na področju varstva okolja.